| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IGRA - PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA IGRO V VRTCU
Nina Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica je ugotavljala, v kolikšni meri so zagotovljeni prostorski in materialni pogoji za igro in gibanje otrok v vrtcih v Pomurju glede na Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Na podlagi podatkov, ki jih je pridobila z anketnimi vprašalniki, je ugotovila, da bo 75 % enot vrtcev v Pomurju do 1. 9. 2010 uspelo v večji meri zadostiti notranjim prostorskim pogojem po Pravilniku … Notranja igralna površina in oprema sta ustreznejši v namensko grajenih vrtcih. Tudi 75 % igrišč pri vrtcih je ustrezno urejenih in opremljenih z igrali, ki omogočajo otrokom izbiro dejavnosti. Nekoliko slabša opremljenost igrišč je pri vrtcih v okviru šol. Igrala se redno pregledujejo in vzdržujejo, a starejša nimajo atestov. Za varnost otrok na igriščih je ustrezno poskrbljeno, nekoliko slabša je zaščita igrišč z ograjo in z avtomatskim zapiranjem vrat ograje.
Ključne besede: vrtci, Pomurje, prostorski in materialni pogoji, igra, igrače, igrišče, varnost otrok
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2574; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
ANALIZA POGOJEV ZA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTI V VRTCU
Barbara Bele, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Analiza pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšne pogoje za izvajanje gibalnih dejavnosti imajo v vrtcu. Zanimalo nas je, kakšna je pri tem vloga vzgojiteljev in vzgojiteljic in ali je njihova usposobljenost na gibalnem področju ustrezna. Ugotavljali smo tudi, kako pogosto vzgojiteljice in vzgojitelji izvajajo gibalno/športno dejavnost v vrtcu. Z anketnim vprašalnikom smo želeli podrobneje preučiti vpliv delovnega okolja na vzgojitelja predšolskih otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili cilje gibalne/športne vzgoje v vrtcu, gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, pomen in vpliv gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, materialne pogoje za izvajanje gibalnih/športnih vsebin v vrtcu in usposobljenost vzgojiteljic na gibalnem področju. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 20 vzgojiteljic iz novomeškega vrtca Ciciban in enote Labod. Na podlagi razrešenega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so v anketi večinoma sodelovale vzgojiteljice, ki imajo 20 let ali več delovne dobe. Večina vzgojiteljic ima končano dve- ali triletno višjo šolo. Večina vzgojiteljic, ki so sodelovale v anketi, dela v skupini otrok drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice, ki so sodelovale v anketi za izvajanje gibalno/športne dejavnosti, večinoma uporabljajo večnamenski prostor. Vzgojiteljice so navedle, da imajo tudi travnate in asfaltne površine s primernimi igrali. Polovica vzgojiteljic je menila, da imajo nezadostno količino športnih pripomočkov in da je njihova kvaliteta slaba, druga polovica vzgojiteljic pa meni, da imajo zadostno količino športnih pripomočkov. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se večina vzgojiteljic v zadnjih dveh letih ni udeležila nobenega seminarja, povezanega z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice občasno spremljajo strokovno literaturo s področja gibanja/športa in občasno spremljajo tudi strokovne vire, ki jim pomagajo pri poklicnem delu. Vzgojiteljice so navedle, da v zadnjih dveh letih niso delale zunaj vrtca v društvih, pri zasebniku ali samostojno kot vaditelj, trener oz. inštruktor športa. Večina vzgojiteljic se občasno vključuje v različne projekte, povezane z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice pripisujejo pomembnost poznavanju družbenega pomena športa in zase menijo, da so za to tudi usposobljene. Menijo, da dobro poznajo področje gibanja v Kurikulumu za vrtce in tudi, da so usposobljene za jasno definiranje ciljev in dosežkov glede na področje gibanje v Kurikulumu za vrtce.
Ključne besede: prostorski in materialni pogoji, igrišče, usposobljenost vzgojiteljev, gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2903; Prenosov: 677
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEK
Irena Železnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka. ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini. ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura. Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti. Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Ključne besede: gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 4665; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Ocena pogojev za uveljavitev modela celodnevne osnovne šole
Andreja Tinta, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Rezultati PISE 2000 so nemške šolske oblasti spodbudili k širjenju mreže celodnevnih šol in že z raziskavo PISA 2012, ki je pokazala dobre rezultate učencev, so upravičili ukrepe v smeri oblikovanja kakovostnega izobraževalnega sistema v Nemčiji. Zato nas je zanimalo, ali na slovenskih osnovnih šolah obstajajo pogoji za uvajanje celodnevne osnovne šole. Izvedli smo neeksperimentalno raziskavo na vzorcu ravnateljev, ki so ocenili kadrovske in prostorske pogoje za uveljavitev celodnevne osnovne šole. Pozorni smo bili na razlike glede na lokacijo šole in število učencev. Raziskava je pokazala, da ima večina slovenskih šol, ne glede na lokacijo šole in število učencev, zagotovljene ustrezne pogoje. Na šolah, kjer le-teh še ni, bi jih lahko zagotovili z minimalnim finančnim vložkom.
Ključne besede: celodnevna osnovna šola, kadrovski pogoji, prostorski pogoji, ravnatelji, Slovenija
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 166; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (177,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Sodelovanje med starši, specialnim pedagogom in vzgojitelji v vrtcu
Tea Ernecl, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo razčlenili podskupine otrok s posebnimi potrebami ter jih podrobneje opisali. Osredotočili smo se na razlike med inkluzijo in integracijo ter pojasnili, kakšne so ovire za inkluzijo v vrtcih in šolah ter kakšni bi morali biti pogoji, da bi bila inkluzija kar najbolj uspešna. Predvsem nas zanima, kako poteka sodelovanje strokovne skupine v vrtcu in kakšne so naloge vzgojitelja ter specialnega pedagoga kot tudi vloga in sodelovanje staršev. V empiričnem delu smo raziskali, kako poteka sodelovanje med vzgojitelji, starši in specialnimi pedagogi glede na to, ali njihov otrok obiskuje redni ali razvojni vrtec. Naš namen je bil raziskati, v katerem vrtcu anketiranci bolje sodelujejo in kako ocenjujejo prostorske pogoje. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med sodelovanjem staršev, vzgojiteljev in specialnih pedagogov glede na vrtec. Prav tako opazimo razliko pri ocenjevanju prostorskih pogojev glede na posamezni vrtec.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, sodelovanje, prostorski pogoji
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 367; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici