Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen zaključnega dela je primerjava med 1D in 3D CFD numerično simulacijo kompleksnega motornega prostora delovnega stroja. Zanima nas, ali je 1D CFD simulacija smiselna in dovolj natančna za nadaljni razvoj hladilnega sistema. CAD model delovnega stroja je bil uvožen v GEM3D ter primerno obdelan za izvoz v 1D model. 1D model je bil izdelan in simuliran v programski opremi GT-SUITE. Končna ugotovitev je, da trenutno GT-SUITE še ne premore obdelovati tako kompleksnih modelov, vendar ima zelo dobro podlago za obdelavo modelov v začetni fazi razvoja modela.
Ključne besede: motorni prostor, delovni stroj, 1D CFD, primerjava med 1D in 3D CFD simulacijo, GT-SUITE, GEM3D, GT-ISE, CFD, 1D model, 3D model, numerična simulacija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V doktorski disertaciji bomo preučevali inverzne limite inverznih zaporedij in inverzne limite inverznih zaporedij s kontinuumi (ali kompaktnimi metričnimi prostori) z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami, ki jih na kratko imenujemo posplošene inverzne limite. Glavni vprašanji, s katerimi se ukvarjamo v disertaciji, sta: za katere kontinuume $X$ velja, da je inverzna limita inverznega zaporedja kontinuumov $X$ in zveznih surjektivnih funkcij iz $X$ v $X$ homeomorfna $X$, in kakšni morata biti dve inverzni zaporedji, da bosta inverzni limiti teh zaporedij homeomorfni. V prvem poglavju podamo nekatere osnovne pojme, kot so kontinuum, inverzna limita in posplošena inverzna limita. Podamo tudi nekatere znane primere kontinuumov. Dokažemo izreka o inverznih limitah in posplošenih inverznih limitah, ki jih uporabimo v kasnejših poglavjih. V drugem poglavju disertacije definiramo pojme Cookov kontinuum, $\frac{1}{n}$-tog kontinuum, $0$-tog kontinuum in stopnja togosti kontinuuma. Dokazali bomo nekatere lastnosti Cookovih kontinuumov. Nato definiramo zvezdo kontinuumov, pot kontinuumov in cikel kontinuumov. Sledijo izreki, ki določijo stopnjo togosti izbranih zvezd, poti in ciklov kontinuumov. Nato še definiramo enostavno pahljačo Cookovih kontinuumov ter dokažemo, da je stopnja togosti te enostavne pahljače Cookovih kontinuumov enaka neskončno. V zadnjem razdelku drugega poglavja si ogledamo inverzne limite izbranih zvezd kontinuumov, poti kontinuumov, ciklov kontinuumov in enostavne pahljače Cookovih kontinuumov z zveznimi surjektivnimi funkcijami. Na koncu poglavja podamo neštevno družino paroma nehomeomorfnih kontinuumov s stopnjo togosti enako neskončno, katerih inverzna limita z zveznimi surjektivnimi funkcijami je homeomorfna osnovnemu kontinuumu. Omenimo, da s podano družino ne podamo popolne klasifikacije takšnih kontinuumov. Tretjo poglavje je razdeljeno na dva glavna dela. V prvem delu definiramo razne nove pojme, katerih osnovni prostori so drevesa. Osredotočili se bomo na homeomorfnost posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij, katerih koordinatni prostori so prav tako drevesa, vezne funkcije pa morajo zadostovati prej omenjenim definicijam. V drugem delu pa so definicije osnovane na kompaktnih metričnih prostorih. Dokazali bomo izrek o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov z ustreznimi večličnimi navzgor polzveznimi funkcijami. V zadnjem poglavju so podana nekatera odprta vprašanja in predstavljene so smeri za nadaljnjo raziskovalno delo.
Ključne besede: kontinuum, inverzna limita, posplošena inverzna limita, inverzno zaporedje, večlična funkcija, Cookov kontinuum, tog kontinuum, stopnja togosti, zvezda kontinuumov, pot kontinuumov, cikel kontinuumov, enostavna pahljača Cookovih kontinuumov, kompakten metrični prostor, ireducibilen kontinuum, markovska particija, markovska funkcija, markovski sistem
Objavljeno v DKUM: 19.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: V tej študiji so bili preučeni rast in profili glukozinolatov (GSL) pri navadni rukoli Eruca sativa (Mill.) in tankolistnem dvoredcu Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. Med 30-dnevnim obdobjem rasti pod različnimi svetlobnimi pogoji; T5 z maksimalno valovno dolžino 545 nm, LED1 z maksimalno valovno dolžino 631 nm in LED2 z maksimalno valovno dolžino 598 nm. Največji prirast suhe snovi (SS) je bil izmerjen pri E. sativa pod T5 (0,657 g SS/rastlino) in najmanjši pri D. tenuifolia pod LED1 (0,080 g SS/rastlino). Vsebnost GSL se je bistveno razlikovala, ne glede na svetilo, vendar je bila povezana z genotipom (E. sativa, r = 0,802**). Povprečno največja količina 4-metilsulfonilbutil-GSL (glukosativin) (7,3248 mg/g SS) je bila določena pri E. sativa in D. tenuifolia (6,7428 mg/g SS) pod T5. Regresijska analiza med različnimi valovnimi dolžinami svetlobe, ki so jo oddajala posamezna svetila in glukozinolati, se je pokazala med fotosintetskim aktivnim sevanjem (PPFD_B) in 4-metiltiobutil-GSL (glukoerucin) pri E. sativa (r = 0,698*) in D. tenuifolia (r = 0,693*), kar kaže na vpliv svetlobe na odziv rastlin na inducirani stres in spremembe v biosintezi GSL.
Ključne besede: umetna svetloba, led svetloba, glukozinolati, rukola, zaprti prostor
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (20,49 MB)

Opis: Pleveli v vrstnem prosotru so jablanam konkurenčni za hranila in vodo, zato se v standardni tehnologiji pridelave rastlinstvo v pasu pod drevesi zatira z uporabo herbicidov. V zadnjem času je v porastu uporaba alternativnih metod za zatiranje plevela. Ena izmed njih je setev pokrovnih posevkov. V letih od 2021 do 2023 smo v okviru projekta »IPM works« preizkušali izvedljivost sistema avtoregulatorne vegetacije v pasu pod drevesi na kmetiji Marko. Cilj poskusa je bil ugotoviti vpliv avtoregulatorne sejane vegetacije na kakovost in količino plodov ter na vegetativni prirast jablan. V vrstnem prostoru jablan smo sejali mešanico cvetočih enoletnic, mešanico cvetočih trajnic in sojo. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da sejana avtoregulatorna vegetacija z leti učinkovito prevlada nad avtohtono plevelno podrastjo, ki je prisotna v vrstnem prostoru v nasadu jablan. Soja ima pozitiven vpliv na enoletni prirast poganjkov jablan. Avtohtona podrast in cvetoče enoletnice imajo pozitiven vpliv na prirast obesega debla jablane. Količina pridelka jabolk v obravnavanjih s sejano avtoregulatorno vegetacijo je primerljiva s količino pridelka iz obravnavanja avtohtone podrasti. Glede na rezultate poskusa je vpeljevanje avtoregulatorne vegetacije z različnimi cvetočimi mešanicami v vrstni prostor v sadovnjaku iz vidika zatiranja avtohtone podrasti učinkovito in nima negativnega vpliva na količino in kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana, vrstni prostor, avtoregulatorna vegetacija, avtohtona podrast, pridelek
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (4,43 MB)

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja na podlagi analizirane literature opisujemo nasilje, vzroke zanj in njegove posledice, oblike nasilja ter nasilje v šolskem prostoru. Nadalje so predstavljeni delo šolske svetovalne službe, glavna področja in funkcije dela ter načela. Predstavljeno je delo šolske svetovalne službe v primerih nasilja in sodelovanje z zunanjimi institucijami, kamor spada tudi center za socialno delo, ki je opisan v nadaljevanju. Teoretični del je zaokrožen s teoretično analizo sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 164 šolskih svetovalnih delavcev iz cele Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se šolski svetovalni delavci večkrat na leto ukvarjajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga prijavijo na center za socialno delo. Večina šolskih svetovalnih delavcev dobi ustrezno pomoč in podporo s strani centra za socialno delo, kljub opaznim izboljšavam skozi leta pa še vedno opažajo precej težav pri sodelovanju.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, center za socialno delo, nasilje, šolski prostor, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,39 MB)