| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbor optimalne ureditve križišča v mestu Čakovec
Božidar Međimurec, 2020, magistrsko delo

Opis: Predmet obravnave magistrskega dela je prometno-tehnična analiza križišča v mestu Čakovec na Hrvaškem. Obravnavano križišče zahteva temeljito rekonstrukcijo, ob čemer se postavlja vprašanje, kakšna ureditev križišča je najbolj optimalna. Da bi podali odgovor na omenjeno vprašanje, je treba izvesti prometno-tehnično analizo, analizo prometne varnosti in kapacitetno analizo. Za kapacitetno analizo je potrebno štetje prometa, da bi dobili obstoječe prometne obremenitve. Z upoštevanjem kriterijev za izbor optimalne geometrije križišča in na podlagi vseh opravljenih analiz sta predlagani dve varianti rekonstrukcije križišča. Na koncu je izbrana optimalna ureditev križišča, in sicer enopasovno srednje veliko krožno križišče.
Ključne besede: križišča, prometno-tehnična analiza, kapacitetna analiza, izbor optimalne ureditve križišča, rekonstrukcija križišča
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (16,15 MB)

2.
Prispevek k poglobljeni prometno varnostni analizi prometnih nesreč
Jure Kukovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava poglobljene prometno varnostne analize prometnih nesreč. V magistrski nalogi sta predstavljeni slovenska in evropska pravna podlaga, ki se ukvarjata z varnostjo v prometu. Predstavljeni sta finska metoda VALT in angleška RAIDS, ki obravnavata poglobljene prometno varnostne analize prometnih nesreč. Izdelana je metodologija, ki bi se lahko uporabila v Sloveniji za izvajanje poglobljene prometno varnostne analize prometnih nesreč, ki opredeljuje časovni ogled kraja prometne nesreče in multidisciplinarno skupino, ki izvaja poglobljeno prometno varnostno analizo prometnih nesreč. Prikazan je tudi namišljen primer, kako bi se takšna metodologija tudi izvajala. Na koncu so predstavljene zakonske ovire, ki trenutno ne omogočajo izvajanja metodologije za poglobljeno prometno varnostno analizo in predlog spremembe te zakonodaje.
Ključne besede: prometno inženirstvo, analiza prometnih nesreč, metodologija za poglobljeno analizo prometnih nesreč
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 502; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Analiza prometne varnosti kolesarjev v Sloveniji med letoma 2009 in 2018
Tea Poredoš, 2019, magistrsko delo

Opis: Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji v zadnjih letih poudarjamo uporabo trajnostnih prevoznih sredstev in mednje spada tudi kolo. Kolesarji so poleg pešcev bolj izpostavljeni v prometu kot ostali udeleženci in zato spadajo med ranljivejše udeležence v prometu. V prometnih nesrečah velikokrat utrpijo hude telesne poškodbe ali celo smrt in prav zato je pomembno, da na tem področju zagotovimo dobro prometno varnost. V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost kolesarjev v Sloveniji. Opravili smo analizo prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev med letoma 2009 in 2018 in rezultati kažejo, da število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev z leti rahlo pada, pada pa tudi število smrtnih žrtev med kolesarji. Večina kolesarjev je v prometnih nesrečah utrpela lažje telesne poškodbe, najpogostejši vzroki prometnih nesreč, v katerih so umrli kolesarji, pa so neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna smer/stran vožnje. Večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se je zgodila podnevi, večina kolesarjev je bila brez varnostne zaščitne čelade in niso bili pod vplivom alkohola. Glede na rezultate analize prometnih nesreč so opisane možne rešitve s področja načrtovanja kolesarske infrastrukture, naprednih varnostnih sistemov v vozilih, pravilne opreme kolesa in kolesarja ter izvajanja izobraževanj in preventivnih akcij.
Ključne besede: prometno inženirstvo, prometna varnost kolesarjev, analiza prometnih nesreč, infrastruktura za varnost kolesarjev, varnostni sistemi v vozilih
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 459; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

4.
Prometno-varnostna analiza cestnega odseka Dravograd-Maribor
Mateja Knežar, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga se nanaša na prometno-varnostno analizo glavne ceste G1-1 Dravograd-Maribor. V nalogi ni obravnava celotna dolžina glavne ceste G1-1 Dravograd–Maribor, ampak samo del cestnega odseka, in sicer G1-1 Radlje–Selnica, v dolžini 24,907 km. Začetek le-tega je v začetni stacionaži cestnega odseka G1-1 0243 Radlje–Brezno v občini Radlje ob Dravi, konča pa se pri dolžini 6,211 tekočega km cestnega odseka G1-1 0245 Ruta–Selnica v občini Selnica ob Dravi. Prometno-varnostna analiza je narejena na podlagi podatkov o prometnih nesrečah, ki so se pripetile na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica v obdobju 10 let, tj. med leti 2008–2017. Analiza prometnih nesreč je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so analizirane prometne nesreče, nastale v in izven naselij na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica in po krajših cestnih odsekih G1-1 0243 Radlje–Brezno, G1-1 0244 Brezno–Ruta ter G1-1 0245 Ruta–Selnica, saj le-ti trije krajši cestni odseki sestavljajo cestni odsek G1-1 Radlje–Selnica. V drugem delu analize pa je v krajši obliki podana analiza podatkov prometnih nesreč, ki so se pripetile v naseljih Vas, Brezno in Ožbalt skupaj. Na podlagi podatkov o (stacionažah in posledicah) prometnih nesrečah je uporabljena metoda za določanje nevarnih cestnih odsekov. Le-ta upošteva tri prometno-varnostne kriterije, na osnovi katerih so določeni nevarni cestni pododseki v in izven naselij, ki se zaradi različnih omejitev hitrosti v metodi določajo ločeno. Pregled varnosti v cestnem prometu (RSI) smo izvedli na območju dveh nevarnih cestnih pododsekov izven naselja, ki sta locirana na cestnem odseku G1-1 0243 Radlje–Brezno in na cestnem odseku G1-1 0245 Ruta–Selnica, ter na enem nevarnem cestnem pododseku v naselju Brezno. Na podlagi RSI so podani morebitni ukrepi z namenom izboljšanja prometne varnosti na nevarnih cestnih pododsekih.
Ključne besede: prometno-varnostna analiza, glavna cesta, prometne nesreče, cestni odsek, nevarni pododseki, pregled varnosti v cestnem prometu – road safety inspecton (RSI)
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 821; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

5.
PRIMERJAVA REZULTATOV PROMETNO-VARNOSTNE ANALIZE KANALIZIRANIH IN NEKANALIZIRANIH 4-KRAKIH NIVOJSKIH KRIŽIŠČ
Alen Neskić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje primerjalno prometno varnostno analizo dveh rekonstruiranih ne kanaliziranih križišč v kanalizirana nivojska križišča. Glede na to, da za nastanek prometnih nesreč pride najpogosteje v križiščih, študija v diplomski nalogi temelji na primerjavi prometno varnostne analize v štiri krakih križiščih. S kanaliziranjem križišča zreduciramo prometne nesreče z zmanjšanjem konfliktne površine in z bolj jasno postavljenimi teoretičnimi konfliktnimi točkami in eliminiranjem ostalih možnih konfliktih točk. Zato smo se v raziskovalnem delu diplomske naloge osredotočili analizirati, kako vplivajo kanalizirani prometni tokovi na zmanjšanje prometnih nesreč. Na podlagi opravljenih analiz so bili predlagani ukrepi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: kanaliziranje prometnih tokov, prometno varnostna analiza, konfliktne točke
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 706; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

6.
PREVERITEV VARNOSTI DVOPASOVNIH CEST IZVEN NASELIJ - PRIMER REGIONALNE CESTE MARIBOR - LIMBUŠ
Haris Šišić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika varnosti regionalnih cest izven naselij, ali točneje, opravljena je preveritev varnosti Limbuške ceste, ki povezuje Maribor in Limbuš. Na podlagi izvedbe analize »Road safety inspection« oz. »RSI« je izpostavljena problematika na obravnavanem območju. Predstavljene so osnovne značilnosti za »RSI« in cestno prometna infrastruktura izven naselij. S pomočjo analize prometnih nesreč in pridobljenih statističnih podatkov o dnevnem prometu ter pridobljenih podatkov s pomočjo »RSI« so bile izdelane variantne rešitve za izboljšanje obstoječega stanja.
Ključne besede: prometno inženirstvo, prometna varnost, regionalne ceste, umirjanje prometa, analiza prometnih nesreč
Objavljeno: 25.05.2016; Ogledov: 899; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (17,13 MB)

7.
PROMETNO VARNOSTNA ANALIZA OBMOČIJ OMEJENE HITROSTI (CONA 30 KM/H)
Aljaž Fijačko, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana prometno varnostna analiza območij omejene hitrosti na izbranih lokacijah znotraj naselij. V Sloveniji je uvedba območij omejene hitrosti prepoznana kot eden izmed osnovnih primerov / načinov za umirjanje prometa, ki se pogosto uporablja v bližini vzgojno-izobraževalnih ustanov (vrtci, osnovne šole ipd.). Namen magistrskega dela je bila podrobnejša prometno-varnostna analiza območij omejene hitrosti (cona 30). Predstavljene so naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki so sestavni del omenjenih con izbrani so bili odseki primerni za analizo, opravljena njihova podrobna analiza (prometne značilnosti, prometne nesreče, skrite meritve hitrosti, opazovanje prometnega dogajanja, izvedba anket ipd.). Cilj magistrskega dela je ugotoviti, vpliv (pozitiven, negativen) obravnavanih območij na potek prometa, število prometnih nesreč, hitrosti motornih vozil, "privlačnost" in na osnovi pridobljenih podatkov (analiza obstoječega stanja) napraviti oziroma predstaviti ustrezne zaključke.
Ključne besede: prometno varnostna analiza, prometne nesreče, prometna varnost, ukrepi za umirjanje prometa, cona 30
Objavljeno: 14.07.2015; Ogledov: 1683; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

8.
Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa
Zoran Jurić, 2009, magistrsko delo

Opis: Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode. Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem. Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega prometa in neusklajenosti investicij v celotni prometni mreži. Raziskovanje se ukvarja tudi z izboljšanjem načrtovanja cestne in železniške prometne mreže, z medsebojno interakcijo cestnega in železniškega prometa in z enakomernejšo razprostranjenostjo prometne mreže v večjih mestih. Z metodami prometnega načrtovanja so proučene svetovne in evropske izkušnje ter vzorci, ki povzročajo neenakomeren razvoj posameznih vrst prometa, različnega deleža v celotnem prometnem sistemu, ki se manifestira z neusklajenostjo voznih redov, neenakomernih razvojnih investicij posameznih vrst prometa, sprejemanje napačnih odločitev prometne politike, nedorečene zakonske regulative o financiranju prometne mreže in prometnih sistemov različnih administrativnih celot (države, županije, lokalne samouprave). V nalogi so obdelani tudi ukrepi, ki pripomorejo k povezovanju prometnih sistemov v mestih v širši regionalni sistem in uk
Ključne besede: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture, zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa, načrtovanje prometne mreže, prometna ponudba, prometno povpraševanje, postopek prometneg načrtovanja, analiza modela prometnega povpraševanja, multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže, zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah, zmanjšanje onesnaženosti okolja povečanje varnosti prometa, izboljšanje pristopa potnikov, rešitve problema parkiranja
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1467; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (8,44 MB)

9.
Analiza sistema vozilo-človek-okolica v urbanem okolju
Gregor Salobir, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava osebno vozilo kot primarno prevozno sredstvo v cestnem prometu v urbanem okolju ter njegov vpliv na okolje in na ljudi. Predstavljen je razvoj motorizacije, način uporabe vozila, osebno vozilo kot glavni onesnaževalec v cestnem prometu, vpliv okolice in ljudi na razvoj osebnega vozila. Na koncu so podane alternative k uporabi osebnega vozila v urbanem okolju.
Ključne besede: promet, avtomobil, vozilo, mobilnost, prometna politika, razvoj avtomobila, Prometno Inženirstvo, Maribor, mesto, kupec, anketa, analiza
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1187; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

10.
ANALIZA VPLIVA GOSTOTE CESTNIH PRIKLJUČKOV NA PROMETNO VARNOST
Nataša Turk, 2013, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrskega dela je analiza vpliva gostote cestnih priključkov na prometno varnost v naseljih. Vsak cestni priključek predstavlja spremembo prometne ureditve ceste in povečanje možnosti pojava prometnih nesreč. Zato je potrebno skrbno in strokovno preučiti vsako pobudo za preureditev obstoječega ali gradnjo novega priključka na javno cesto. Poiskati je potrebno takšno rešitev, da je zagotovljeno varno prometno vključevanje in izključevanje z javne ceste. V magistrskem delu je predstavljena domača zakonodaja in ostali veljavni predpisi, ki opredeljujejo cestne priključke. Na podlagi predstavljene zakonodaje in predpisov, so prikazani primeri dobro urejenih priključkov in primeri pomanjkljivo urejenih priključkov ter njihov vpliv na varnost prometa. Raziskava je omejena na analizo cestnih priključkov izbranega območja odsekov državnih cest, na območju naselij Ptuj, Hajdina, Dornava, Bukovci, Spuhlja in Podvinci. Vhodni podatki analize: število skupinskih in število individualnih cestnih priključkov, podatki o prometu ter podatki o prometnih nesrečah obravnavanega območja. Na podlagi obdelave vhodnih podatkov so podani rezultati analize oziroma vpliv gostote cestnih priključkov na prometno varnost.
Ključne besede: cestni priključki, nivojska križišča, prometna varnost, prometno varnostna analiza …
Objavljeno: 26.08.2013; Ogledov: 1605; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici