Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava organizacijo in financiranje rednih medkrajevnih ter posebnih šolskih prevozov v Sloveniji, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju dostopnosti osnovnošolskega izobraževanja in mobilnosti mladih. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljen pravni okvir, vključno z Zakonom o osnovni šoli, Zakonom o lokalni samoupravi in s sistemom gospodarskih javnih služb, ki določajo pristojnosti države ter občin na tem področju. Poseben poudarek je namenjen vprašanju financiranja, saj se stroški medkrajevnih in šolskih prevozov v zadnjem desetletju hitro povečujejo. Analiza zaključnih računov državnega proračuna za obdobje 2018–2023 je pokazala izrazit trend rasti izdatkov, ki so se povečali z okoli 37 milijonov evrov leta 2018 na več kot 82 milijonov evrov v letu 2025. Razlike med občinami so velike; manjše občine imajo stroške nad 100 evrov na prebivalca, medtem ko so v večjih mestnih občinah ti stroški skoraj zanemarljivi. To kaže na sistemsko neenakost, saj so prav občine z manjšimi proračuni relativno najbolj obremenjene. Naloga prinaša tudi pregled stroškovnih struktur in cenikov vozovnic, pri čemer so zajeti tako redni medkrajevni kot posebni šolski prevozi.
Ključne besede: javni potniški promet, redni linijski prevoz, integracija prevozov, šolski prevozi otrok, prometna varnost otrok, Apače
Objavljeno v DKUM: 17.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: V diplomski nalogi so bile analizirane obstoječe aktivnosti trajnostne mobilnosti v 12 enotah Vrtcev Občine Žalec z namenom sistematičnega pregleda stanja in oblikovanja podlag za nadaljnji razvoj programov. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metod, izveden je bil anketni vprašalnik za frekvenco, raznolikost aktivnosti in poglobljene odzive zaposlenih. Analiza je pokazala, da so najpogostejši ukrepi sprehodi, hoja v vrtec, izvedba kolesarskih dni ter prometnih poligonov in ustvarjalnih delavnic. Poudarek je na prometni varnosti, nekoliko manj pa na sistematičnih okoljskih vidikih. Najuspešnejše enote se odlikujejo po integraciji raznolikih aktivnosti, sodelovanju s starši in zunanjimi akterji, izzivi ostajajo logistične omejitve, časovna stiska ter oddaljenost enot za nekatere družine. Predlogi vključujejo okrepitev kolesarskih aktivnosti, modularne učne enote, večje vključevanje staršev, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in izmenjavo dobrih praks. Ključen je razvoj inovativnih programov, prilagojenih starosti otrok in letnemu času. Raziskava poudarja potrebo po večji sistematičnosti ter skupnostnem pristopu in ponuja podlago za razvoj strategije trajnostne mobilnosti v zgodnjem otroštvu.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, predšolska vzgoja, prometna varnost, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Zaključno delo obravnava prometno varnost voznikov enoslednih motornih vozil v urbanem in ruralnem okolju. Namen raziskave je bil analizirati razlike med obema okoljema ter ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na nastanek prometnih nesreč motoristov. Analiza je temeljila na podatkih Javne agencije RS za varnost prometa za obdobje 2019–2023, dopolnjena pa je bila z anketno raziskavo med 94 vozniki motornih koles in mopedov. Rezultati statistične analize kažejo, da se 66,9 % nesreč zgodi v urbanem okolju, a so posledice v ruralnem praviloma hujše. Pomembna ugotovitev je, da so motoristi povzročitelji v povprečno 60 % prometnih nesreč, največ pa jih prihaja iz starostne skupine 35–54 let, ki predstavlja tudi najštevilčnejšo skupino aktivnih motoristov. Najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče je neprilagojena hitrost, med tipi nesreč pa prevladujeta prevrnitev z vozilom in bočna trčenja. Anketna raziskava je pokazala, da se motoristi večinoma počutijo varneje v ruralnem okolju, kjer pa kot glavna tveganja izpostavljajo visoke hitrosti, slabo kakovost cest in živali na cesti. V urbanem okolju so najpogosteje omenjeni gost promet, nepregledna križišča in nepozornost drugih udeležencev. Kot najnevarnejše napake drugih voznikov so navedli uporabo telefona, neupoštevanje prednosti in zavijanje brez smernika. Analiza navad motoristov glede zaščitne opreme je pokazala, da večina voznikov v ruralnem okolju opremo uporablja dosledno, v urbanem pa je ta delež precej nižji. Kljub temu skoraj polovica motoristov priznava, da so vsaj občasno opustili zaščitno opremo zaradi vročine ali neudobja. Vidnost v prometu ostaja problem, saj večina uporablja temno opremo brez odsevnih elementov. Na podlagi ugotovitev so podani predlogi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti motoristov. Ti vključujejo boljše vzdrževanje in načrtovanje cestne infrastrukture, večjo prometno kulturo in strpnost udeležencev, strožji nadzor nad kršitvami ter dodatna usposabljanja in preventivne kampanje.
Ključne besede: enosledna motorna vozila, prometne nesreče, prometna varnost, urbano okolje, ruralno okolje
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (4,21 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo varnosti in kapacitete križišča v Depali vasi z namenom izboljšanja prometne varnosti in pretočnosti. V raziskavi smo preučili trenutno stanje križišča z uporabo podatkov o prometnih obremenitvah, pridobljenih od podjetja Omega Consult, ter statistik prometnih nesreč za obdobje 2012–2022, dostavljenih s strani Agencije za varnost prometa. S pomočjo simulacij v programu VISSIM in analize s programsko opremo SIDRA INTERSECTION smo ocenili različne variante križišča, vključno z nesemaforiziranim križiščem, semaforiziranim križiščem in krožiščem. Teoretično ozadje analize vključuje ocenjevanje ravni storitve (LOS) in kapacitetnih modelov, ki določajo zmogljivost križišča v različnih prometnih pogojih. Krožišče z dvema pasovoma se izkaže za najboljšo rešitev, saj omogoča boljšo razporeditev prometnih tokov, povečuje varnost in zmanjšuje zastoje. Kratkoročne rešitve vključujejo uvedbo dodatnih zavijalnih pasov in zmanjšanje hitrosti na regionalni cesti, kar bo izboljšalo pretočnost in varnost. Dolgoročno pa predlagamo preureditev križišča v krožišče, kar bi trajno rešilo težave s prometno pretočnostjo in varnostjo.
Ključne besede: križišče, varnostna analiza, kapacitetna analiza, prometne nesreče, obremenitve križišča, prometna varnost, infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava prometno varnost osnovnošolcev, s poudarkom na varnosti na poti do šole. V uvodnem delu so opredeljeni problem, cilji raziskave, teze, predpostavke in uporabljene metode raziskovanja. Glavni cilj raziskave je oceniti trenutne razmere prometne varnosti v okolici izbranih osnovnih šol in predlagati izboljšave za večjo varnost otrok. Raziskava se osredotoča na pomen prometne varnosti in vlogo različnih deležnikov, vključno z izobraževalnim sistemom. Obravnavan je tudi vpliv razvoja otroka na njegove varnostne potrebe in opravljena analiza varnosti otrok na poti do šole. V okviru raziskave je izvedena anketa med učenci treh osnovnih šol v Mariboru: OŠ Bojana Ilicha, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Toneta Čufarja. Cilj ankete je ugotoviti percepcijo varnosti med učenci in njihovimi starši ter oceniti obstoječo prometno infrastrukturo v okolici teh šol. Rezultati ankete so pokazali razlike v stopnji zaznane varnosti med različnimi šolami, kar je privedlo do primerjalne analize in oblikovanja predlogov za izboljšanje prometne varnosti. Med glavnimi ugotovitvami sta izpostavljeni potrebi po izboljšanju infrastrukture in večji ozaveščenosti učencev in staršev. Diplomsko delo zaključujemo s sklepom, kjer so povzeti glavni rezultati raziskave in podani konkretni predlogi za izboljšanje varnosti otrok na poti do šole.
Ključne besede: šolske poti, prometna varnost, varnostni ukrepi, otroci
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,32 MB)