| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
ANALIZA IZVEDENIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE PROMETNE VARNOSTI NA R2-449, ODSEK 315, OD KM 1,000 DO KM 2,000
Samo Klepec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil v časovnem obdobju od leta 2002 do leta 2014 preučen cestni odsek regionalne ceste II. reda, št. 449, odsek 315, od km 1,000 do km 2,000, pri čemer so bile upoštevane infrastrukturne značilnosti ceste, prometne obremenitve in prometna varnost. Pri analizi znotraj različnih časovnih obdobij med letom 2002 in letom 2014 je bil upoštevan vpliv cestne infrastrukture z izgradnjo krožnega križišča in križišča s kanaliziranim vodenjem prometnega toka levih zavijalcev na stopnjo prometne varnosti. Na podlagi ugotovitev opravljene analize so bili predlagani tudi ukrepi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: cestna infrastruktura, prometna varnost, krožno križišče, kanaliziranje prometa
Objavljeno: 17.03.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

34.
METODOLOGIJA ZA NAČRTOVANJE PROMETNO VARNE CESTNE INFRASTRUKTURE
Ksenja Stojan, 2016, magistrsko delo

Opis: Načrtovanje prometno varne cestne infrastrukture izhaja iz vizije “Trajnostne varnosti”, katere je sestavni del osnovnih varnostnih načel (funkcionalnost, homogenost, predvidljivost, ozaveščenost) načelo odpuščanja napak voznikov (“odpuščanje”), ki predstavlja temelj koncepta “odpuščajočih cest”. Koncept odpuščajočih cest je sodoben pristop zagotavljanja varnejših cest, s katerim je mogoče preprečiti ali znižati določen odstotek prometnih nesreč, katerih vzroki so napake voznikov. Koncept je inženirski pristop, ki na način prilagoditve cestne infrastrukture in obcestja človeku (ob upoštevanju njegovih kognitivnih in fizičnih omejitev ter zmožnosti) izključi – v največji možni meri – možnosti za človeške napake in tako zagotovi zmanjšanje števila prometnih nesreč oziroma preprečitev njihovih hudih posledic. Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja prometno varne cestne infrastrukture in obcestja na sekundarnih cestah zunaj naselij. V ta namen smo proučili osnovna izhodišča, osnovni cilj in namen koncepta “odpuščajočih cest” ter izkušnje za njegovo uporabo v nekaterih evropskih državah. Določili smo vidike načrtovanja prometno varne cestne infrastrukture in obcestja, ki izhajajo iz ugotovitev več raziskovalnih projektov v evropskih državah s področja zagotavljanja varnejše cestne infrastrukture, odpuščajočih cest in obcestja. Raziskavo smo izvedli v mesecu februarju 2016 s pomočjo metode delfi, in sicer smo anketirali 36 strokovnjakov s področja prometnoinženirske stroke. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih tehničnih ukrepov koncepta odpuščajočih cest na izboljšanje prometne varnosti oziroma na prometno varno načrtovanje cestne infrastrukture in kakšna bi bila možnost njihove aplikacije/uporabe v Sloveniji. Na podlagi podanih mnenj strokovnjakov v anketnim vprašalnikom, smo podatke frekvenčno in statistično analizirali ter na njihovi osnovi izoblikovali in podali predloge tehničnih ukrepov koncepta odpuščajočih cest za dvo-pasovne ceste zunaj naselij v Sloveniji.
Ključne besede: odpuščajoče ceste (ceste, ki odpuščajo napake voznikov), prometna varnost, trajnostna varnost, človeški dejavnik, napake voznikov, varnejša cestna infrastruktura in obcestje, metoda delfi.
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 1190; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (8,21 MB)

35.
Predlog novega modela določanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji
Adnan Genjac, 2016, magistrsko delo

Opis: Za uporabo javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji je upravljavec upravičen do denarnega nadomestila za koriščenje infrastrukture oz. uporabnine, ki je namenjena vzdrževanju in vodenju prometa na javni železniški infrastrukturi, ter tako pomeni manjši prispevek za državo. Zakonodajni okvir Evropske unije ureja zelo širok segment železniškega sektorja, zaračunavanje uporabe železniške infrastrukture pa podrobneje ureja Direktiva 2012/34/EU z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja ter na njeni podlagi sprejeta izvedbena Uredba komisije o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa z dne 12. junija 2015. Z vidika zaračunavanja uporabe železniške infrastrukture je pomembna tudi politika Evropske unije, ki določa usmeritve in ukrepe za vzpostavitev okolju prijaznejšega prometa in s tem vključitev internalizacije eksternih stroškov v uporabnino za uporabo prometne infrastrukture. Razvoj področja prometa kot temeljni politični dokument v Republiki Sloveniji narekuje prometna politika, ki v celoti implementira usmeritve in cilje, ki jih določa Skupna prometna politika Evropske unije. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije - Intermodalnost: Čas za sinergijo iz leta 2006 tako v celoti sledi izhodiščem razvoja prometa v Evropski uniji ter hkrati zagotavlja doseganje prioritetnih ciljev slovenskega prometnega sektorja. Kot enega izmed ključnih in splošnih ukrepov nacionalna prometna politika načrtuje uvedbo sistema plačevanja uporabe prometne infrastrukture po načelu mejnih družbenih stroškov (stroškov, ki jih uporabnik infrastrukture povzroči sebi, drugim uporabnikom infrastrukture in družbi kot celoti), s čimer se želi pri uporabi prometne infrastrukture doseči temeljni cilj prometne politike - družbeni optimum v delu, ki se nanaša na prometni sektor (Paretov optimum). Paretov optimum pravi, da so resursi v družbi optimalno porazdeljeni in zagotavljajo najvišjo možno skupno blaginjo. V magistrskem delu je tako raziskana in analizirana nacionalna in evropska zakonodaja s področja uporabnine ter možnost vključitve eksternih stroškov prometa v uporabnino, s katerimi bi lahko v največji možni meri uresničevali zastavljeno nacionalno prometno politiko na področju sistema plačevanja uporabe prometne infrastrukture. Poleg tega je predstavljeno tudi obstoječe stanje javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji s stroški vzdrževanja in vodenja prometa ter obstoječi in bodoči prometni tokovi na slovenskem železniškem omrežju. Izhodiščno stanje infrastrukture predstavlja osnovo za določitev oz. realno oceno višine potrebnih stroškov tekočega vzdrževanja oz. zamenjav v okviru vzdrževanja, ki so osnova za odločanje o tem, kolikšna bo uporabnina, kolikšen delež stroškov vzdrževanja in vodenja prometa bo pokrila in koliko sredstev bo moral zagotoviti lastnik, tj. država. To magistrsko delo je nastalo v želji raziskati in analizirati teoretične in praktične sisteme zaračunavanja uporabnine v Evropski uniji ter posledično predlagati boljšo rešitev plačevanja uporabe železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, s katero bi uporabniki železniške infrastrukture, poleg stroškov vzdrževanja in upravljanja javne železniške infrastrukture, pokrili tudi stroške, ki nastanejo med uporabniki; na primer stroške nesreč in stroške, ki jih utrpi družba kot celota (na primer škode v okolju, škode zaradi hrupa).
Ključne besede: uporabnina železniške infrastrukture, prometna politika, eksterni stroški prometa, javna železniška infrastruktura (JŽI), stroški vzdrževanja železniške infrastrukture in stroški vodenja prometa
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 589; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

36.
Vpliv cestnoprometne infrastrukture na prometno varnost starejših udeležencev v prometu
Mihael Zalokar, 2016, magistrsko delo

Opis: Prometna varnost starejših postaja vse bolj pomemben družbeni dejavnik. Število starejših prebivalcev se postopno povečuje in v Sloveniji je po zadnjih podatkih 18,2 % prebivalcev starejših od 65 let. Vse pogosteje so tudi udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč. Najpogosteje so udeleženi v prometnih nesrečah kot vozniki osebnih avtomobilov oz. motornih vozil. Navedeno je posledica tega, da ima več kot polovica starostnikov še veljavno vozniško dovoljenje, zato jim mobilnost predstavlja kvaliteto življenja in hkrati neomejeno potovanje v določenem prostoru in času. Da bi se prometna varnost ohranila na trenutni ravni in se z leti ne bi poslabšala, so bile v magistrskem delu analizirane prometne nesreče z udeležbo starejših voznikov, ugotovljene skupne pomanjkljivosti, izračunane verjetnosti nastanka prometnih nesreč pri posameznem elementu cestnoprometne infrastrukture in izračunane stopnje prometne varnosti za obravnavana križišča. Glede na dejavnike in vzroke prometnih nesreč so bile podane infrastrukturne rešitve, ki jih poznajo v tujini in jih tudi uporabljajo pri načrtovanju ter projektiranju prometnih površin za starejše udeležence. Tako oblikovana in izvedena cestnoprometna infrastruktura ima pozitivne učinke na vse udeležence cestnega prometa, hkrati pa predstavlja del trajnostnega razvoja cestnega omrežja.
Ključne besede: starejši udeleženci, prometne nesreče, cestnoprometna infrastruktura, prometna varnost
Objavljeno: 20.07.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

37.
Trajnostno urejanje prostora in prometa, Maribor, 26. 5. 2016
2016, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: ceste, promet, prometna infrastruktura, trajnostni razvoj, urejanje prostora, zborniki, posvetovanja
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 562; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

38.
VPLIV INVESTICIJ V PROMETNO INFRASTRUKTURO NA POTOVALNE NAVADE LJUDI
Mateja Jaklin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili, kakšen vpliv so imele investicije v cestno infrastrukturo v občini Velika Polana na potovalne navade ljudi in na njihovo varnost v prometu. Z anketo smo preverili, ali se občani zdaj po rekonstrukciji cestne infrastrukture počutijo bolj varne v prometu, kot pa so se pred rekonstrukcijo in ali so se spremenile njihove potovalne navade.
Ključne besede: investicije, prometna infrastruktura, potovalne navade ljudi
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 382; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

39.
Urbanistično-arhitekturna delavnica kot priložnost za teoretsko refleksijo
Peter Šenk, Uroš Lobnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljena mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Maribor-jug (2010-11), kot model "mariborskih" urbanistično-arhitekturnih delavnic, ki jih načrtovalci vrednotijo ter uporabljajo za usmerjanje urbanega razvoja in teoretske razprave. Predstavljeni interdisciplinarni projekt je raziskal možnosti za oblikovanje južnega roba mesta na območju, kjer je predvidena izgradnja južne obvoznice. Ob opisu primera delavnice, ki z definirano projektno osnovo - določenim območjem obdelave ter projektnim vprašanjem - razvije teoretsko polje skozi "praktično-projektni pristop", je v prispevku izpostavljena tudi priložnost za "teoretski pristop". Slednji ima za cilj, na podlagi generaliziranega prostorskega vprašanja, odpirati širši pogled v teoretsko polje, povezano z njim. S prvim pristopom izpostavljeno načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture, kot ene ključnih prioritet sodobnega urbanističnega načrtovanja ter trajnostnega preoblikovanja mesta, dobi v drugem, z obravnavo tem mobilnosti, prostora, kraja, mnogovrstnosti infrastruktur itd. sodobnega prostora razširjeno referenčno polje, ki pa se neposredno ne veže na projekt. Tako kot pri prvem, ob iskanju projektnih rešitev stremimo k teoretskemu osmišljanju, tako se pri drugem pristopu lahko posvetimo iskanju relacij med teoretskim konceptom in manifestacijami v realnem prostoru, vendar pristopa vselej ostajata ločena. Njuna operativnost je omogočena zgolj na ravni "kombinatornega mišljenja" in ostaja onkraj neposredne instrumentalnosti.
Ključne besede: arhitekturno-urbanistične delavnice, Maribor-jug, rob mesta, prometna infrastruktura, obvoznice, teoretska refleksija
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 469; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Ključne besede: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 381; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici