| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
ANALIZA DRUŽBENO-EKONOMSKIH KRITERIJEV PRI VREDNOTENJU PROJEKTOV CESTNE INFRASTRUKTURE - PRIMER OBVOZNICE RUŠE
Miha Stergar, 2009, diplomsko delo

Opis: Javna cestna infrastruktura se v Republiki Sloveniji financira pretežno iz proračuna, najsi bo ta državni, občinski, ali od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, tudi evropski. Zaradi takšnih virov financiranja je potrebno zagotoviti korektno izbiro najustreznejše variante bodoče prometnice, in sicer v gradbeno-tehničnem, prometnem in družbeno-ekonomskem smislu. Ker se v Sloveniji investicijska dokumentacija v praksi mnogokrat izdeluje šele ko je odločitev o investiciji že sprejeta, poskušamo v tem diplomskem delu ugotoviti ali rezultat družbeno-ekonomskega vrednotenja kakorkoli vpliva na izbor najbolj ugodne variante. Postopek vrednotenja variant je prikazan na primeru bodoče obvoznice Ruš.
Ključne besede: študija variant, prometna analiza, ceste, infrastruktura, investicije
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2493; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

12.
13.
REŠEVANJE CESTNO PROMETNIH PROBLEMOV NA NIVOJU OBČINE
Helena Belšak, 2010, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino pa vse do danes se je razvoj cestnega omrežja dokaj spremenil. Diplomska naloga obravnava kako se občina spopada s reševanjem cestno prometnih problemov. V začetku diplomske naloge je predstavljena zgodovina prometa ter današnja okoljska, urbanistična ter prometna zakonodaja. Vsebina temelji na zakonodaji, ki jo občina uporablja pri reševanju prometnih problemov ter na predstavitvi problemov na katere občina naleti pri gradnji oz. obnovi cest. Navedene so tudi rešitve ob vsakem predstavljenem problemu. Za lažjo predstavitev prometnih problemov je v diplomski nalogi predstavljena Občina Cirkulane. Prikazano je kako na cestno prometnem področju gospodari majhna občina z majhnim številom zaposlenih in z nizkim občinskim proračunom. Obravnavani so tudi načini odločanja in planiranja ter organiziranost občinskih služb za reševanje cestno prometnih problemov. Za lažje razumevanje problematike je prikazana primerjava delovanja med manjšo in večjo občino. Primerjava temelji na kadrovski zasedenosti, cestno prometnih občinskih predpisih, deležu proračunskih sredstev namenjenih cestnemu gospodarstvu in prometu glede na skupen občinski proračun, dolžini občinskih cest ter organiziranosti komunalnih občinskih služb za izvrševanje delovnih nalog v občini. Na koncu diplomske naloge je opisan občinski prostorski akt, ki se imenuje Strategija prostorskega razvoja občine. V njem so predstavljene pomembne vsebine s področja prometa ter prometne infrastrukture. Opisana je prometna ter komunalna infrastruktura.
Ključne besede: občinske ceste, prometna infrastruktura in varnost, cestno gospodarstvo, organiziranost občinskih služb, strategija prostorskega razvoja
Objavljeno: 08.03.2010; Ogledov: 2851; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

14.
PROMETNA INFRASTRUKTURA IN DOSTOPNOST OBČINE SLOVENJ GRADEC
Nina Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Vloga prometa, ki je pomemben element okolja in kot terciarna dejavnost pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju ter hkrati deluje kot povezovalec prostora, danes vse bolj narašča. Vse več ljudi potuje, vse več blaga je potrebno prepeljati na druge lokacije in skladno s tem so se pojavile zahteve po boljši in učinkovitejši infrastrukturi, ki omogoča varen ter kvaliteten prevoz ljudi in blaga. Ozemlje Slovenije je pomembno prometno vlogo zaradi svoje geografske lege imelo že v zgodovini. Tudi danes, ko prednostno nalogo EU na področju skupne transportne politike predstavljajo PAN evropski koridorji, dejstvo, da preko ozemlja Slovenije potekata V. in X. koridor, potrjuje, da Slovenija še vedno predstavlja pomembno transportno in tranzitno območje. Občina Slovenj Gradec. Je ena tistih regij, ki je omenjena koridorja ne sekata in zaradi oddaljenosti od obeh koridorjev predstavlja neizkoriščeno sekundarno središče v tem delu države. Slovenj Gradec kot sedež edine Koroške mestne občine ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in Koroške nasploh, mora biti ravno zaradi te pomembnosti in koncentracije storitev prometno povezan z ostalimi občinami Koroške, kot tudi z ostalo Slovenijo in tujino. Tukaj so skoncentrirane dejavnosti in funkcije, na katere gravitira širše območje celotne regije. Vendar prometna infrastruktura ne sledi potrebam gospodarskega razvoja. Gradbeno-tehnično stanje prometnega omrežja je neustrezno. Kljub izboljšavam cestne infrastrukture v zadnjih letih, so cestne povezave slabe in nepretočne, kar zavirajoče vpliva na gospodarske dejavnosti in prometno dostopnost. Ključnega pomena za občino Slovenj Gradec je izgradnja Tretje razvojne osi, katere cilj je povečati dostopnost in integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih koridorjev. Pomembna so tudi vlaganja v prometno infrastrukturo, saj obstoječe cestno omrežje v občini ne nudi želenih in potrebnih potovalnih hitrosti, hkrati je ob naraščajoči količini prometa vprašljiva tudi kapaciteta cest.
Ključne besede: promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost, Tretja razvoja os, Slovenj Gradec
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2326; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)

15.
ANALIZA CESTNO - INFRASTRUKTURNIH ELEMENTOV OB OSNOVNIH ŠOLAH LOCIRANIH OB DRŽAVNEM CESTNEM OMREŽJU
Barbara Vrtič, 2011, diplomsko delo

Opis: Problematika prometne varnosti otrok na poti v šolo in iz nje ter v njeni neposredni okolici je ena izmed pomembnejših tem, ki ji je treba nameniti veliko pozornosti, če želimo, da bi bili otroci čim manj izpostavljeni nevarnim situacijam pri vključevanju v prometni sistem. Diplomska naloga zajema konkretne primere osnovnih šol lociranih ob državni cesti in analizo cestno - infrastrukturnih elementov v njihovi okolici. Podrobno je opisana obstoječa cestna infrastruktura v bližini šol in podani predlogi izboljšav na področju varnega vključevanja osnovnošolskih otrok v cestni prometni sistem.
Ključne besede: prometna varnost, državna cesta, osnovna šola, cestna infrastruktura, prometne površine za pešce in kolesarje, avtobusno postajališče
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 2070; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (18,85 MB)

16.
IZREDNI PREVOZI V CESTNEM PROMETU
Renata Tisnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: V cestnem prometu se opravlja veliko prevozov za tovor, ki z dimenzijami ali masami skupaj z vozilom presegajo zakonsko dovoljene omejitve običajnih prevozov. V tem primeru govorimo o izrednih prevozih. Pri izrednih prevozih v cestnem prometu se pojavljajo problemi, ki otežijo samo izvedbo izrednega prevoza in ogrožajo cestno varnost. Problemi so neupoštevanje izrednih prevozov iz strani udeleženih v prometu, prometna infrastruktura ter vremenski vplivi, ki negativno vplivajo na razmere na cestah. Raziskava se bo osredotočila na izredne prevoze v cestnem prometu, in sicer na organizacijo in tehnično pripravo izrednih prevozov, na predpise, ki urejajo izvajanje cestnih prevozov, na prometno varnost izrednih prevozov, na dovoljenja za izredne prevoze, ter na sam potek in izvedbo izrednega prevoza v cestnem prometu. Osredotočili se bomo na problem neupoštevanja izrednih prevozov udeležencev v prometu, prikazali potek izrednega prevoza, ter poskusili predstaviti esenco problematike, ter nakazati možnost rešitve. Predpostavljamo, da so udeleženci v cestnem prometu premalo seznanjeni z izrednimi prevozi in njihovim potekom.
Ključne besede: cestni promet, izredni prevozi, prometna infrastruktura, organizacija izrednih prevozov, prometna varnost
Objavljeno: 16.10.2011; Ogledov: 3198; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

17.
PROMETNO INŽENIRSKI VIDIK NAČRTOVANJA PROMETA V OBČINI TRBOVLJE
Vasja Vodopivec, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Vsakoletno naraščanje števila motornih vozil v občini Trbovlje povzroča povečanje zahtev po površinah za mirujoči promet, poslednično se uporabljajo vedno nove površine za ustavljanje in parkiranje. Ker je prostor omejena kategorija, se danes zato uporabljajo tudi zelenice. Z manjšanjem zelenih površin bo postalo mesto manj prijazno, zato velja razmisliti kako doseči zmanjšanje povpraševanja po parkirnih prostorih in kako obstoječe parkirne površine oblikovati tako, da bodo čim manj posegale v zelene površine. V diplomskem delu so predstavljena nekatera kritična mesta parkiranja v Trbovljah. Podane so ugotovitve obstoječega stanja in predlagane rešitve, ki so teoretično in zakonodajno izvedljive.
Ključne besede: načrtovanje in urejanje prometa, cestno prometna infrastruktura, promet na nivoju občine
Objavljeno: 16.06.2011; Ogledov: 1778; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

18.
POTOVANJA ČEZ IN V SEVEROVZHODNI DEL SLOVENIJE V 15. IN 16. STOLETJU
Mateja Ficko, 2011, diplomsko delo

Opis: V 15. in 16. stoletju se je na cestah slovenskih dežel dogajalo marsikaj. V tem času o klasičnih turistih in turizmu še ne moremo govoriti, saj so bili motivi za potovanja drugačni od teh, ki nas na potovanja vodijo danes. Ob koncu srednjega veka in na začetku novega na potovanjih srečamo predvsem trgovce, sle ter romarje, pa seveda tudi plemiče in vladarje, ki so se na pot odpravljali predvsem zaradi obiskovanja svojih oddaljenih posesti ali pa zaradi bolj družabnih dogodkov, kot so turnirji, poroke ali pogrebi. Najpogostejši razlogi za potovanja v tem obdobju so bili »poklicne« narave, predvsem pri trgovcih, ki svoje robe niso mogli prodati, če je niso predstavljali in prodajali na sejmih, pa tudi potovanja slov so bila izključno »službene« narave, saj so bila namenjena posredovanju in prenašanju pomembnih novic. Romarje pa lahko štejemo kot začetnike turistične dejavnosti, saj so njihova potovanja v daljne romarske kraje vključevala tako nastanitev in bivanje v srednjeveških gostiščih kot tudi razne oglede mestnih znamenitosti ob poti. Mnogokrat se potovali celo z lastnim prevajalcem. Poleg romarjev lahko na potovanjih v tem časovnem obdobju srečamo še menihe, ki so potovali med podružnicami svojih samostanov, pa cerkvene vizitacijske komisije, ki so preverjale versko pripadnost svojih podanikov v slovenskih deželah ter seveda tujce, ki so se v slovenska mesta priseljevali zaradi gospodarskih razlogov. Potovanja čez in v severovzhodni del Slovenije so potekala večinoma po cestah, ki so bile v tem obdobju še v slabem stanju, čez mostove, pa tudi po rekah na splavih in brodovih. Potovali so v vseh letnih časih, v večini primerov peš ali na konjih (na njih so tudi tovorili robo), nekaj malega pa tudi z vozovi. Na potovanjih so potniki morali upoštevati določena pravila, in sicer plačilo mitnine, prisilnost ceste, skladiščno pravico ter pravico do spremstva, kljub temu pa so jih na cestah velikokrat ogrožali razni roparji in nepridipravi.
Ključne besede: prometna infrastruktura, trgovci, sli, romarji, menihi, potovanja vladarjev in plemičev
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 1563; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici