| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv cestnoprometne infrastrukture na prometno varnost starejših udeležencev v prometu
Mihael Zalokar, 2016, magistrsko delo

Opis: Prometna varnost starejših postaja vse bolj pomemben družbeni dejavnik. Število starejših prebivalcev se postopno povečuje in v Sloveniji je po zadnjih podatkih 18,2 % prebivalcev starejših od 65 let. Vse pogosteje so tudi udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč. Najpogosteje so udeleženi v prometnih nesrečah kot vozniki osebnih avtomobilov oz. motornih vozil. Navedeno je posledica tega, da ima več kot polovica starostnikov še veljavno vozniško dovoljenje, zato jim mobilnost predstavlja kvaliteto življenja in hkrati neomejeno potovanje v določenem prostoru in času. Da bi se prometna varnost ohranila na trenutni ravni in se z leti ne bi poslabšala, so bile v magistrskem delu analizirane prometne nesreče z udeležbo starejših voznikov, ugotovljene skupne pomanjkljivosti, izračunane verjetnosti nastanka prometnih nesreč pri posameznem elementu cestnoprometne infrastrukture in izračunane stopnje prometne varnosti za obravnavana križišča. Glede na dejavnike in vzroke prometnih nesreč so bile podane infrastrukturne rešitve, ki jih poznajo v tujini in jih tudi uporabljajo pri načrtovanju ter projektiranju prometnih površin za starejše udeležence. Tako oblikovana in izvedena cestnoprometna infrastruktura ima pozitivne učinke na vse udeležence cestnega prometa, hkrati pa predstavlja del trajnostnega razvoja cestnega omrežja.
Ključne besede: starejši udeleženci, prometne nesreče, cestnoprometna infrastruktura, prometna varnost
Objavljeno: 20.07.2016; Ogledov: 864; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

12.
ANALIZA IZVEDENIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE PROMETNE VARNOSTI NA R2-449, ODSEK 315, OD KM 1,000 DO KM 2,000
Samo Klepec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil v časovnem obdobju od leta 2002 do leta 2014 preučen cestni odsek regionalne ceste II. reda, št. 449, odsek 315, od km 1,000 do km 2,000, pri čemer so bile upoštevane infrastrukturne značilnosti ceste, prometne obremenitve in prometna varnost. Pri analizi znotraj različnih časovnih obdobij med letom 2002 in letom 2014 je bil upoštevan vpliv cestne infrastrukture z izgradnjo krožnega križišča in križišča s kanaliziranim vodenjem prometnega toka levih zavijalcev na stopnjo prometne varnosti. Na podlagi ugotovitev opravljene analize so bili predlagani tudi ukrepi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: cestna infrastruktura, prometna varnost, krožno križišče, kanaliziranje prometa
Objavljeno: 17.03.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

13.
14.
15.
Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline
Jasmina Voler, 2013, diplomsko delo

Opis: Prometna dostopnost je ključna komponenta delovanja sodobne družbe. Vpliva na funkcioniranje širšega spektra razvojnih možnosti nekega območja. Ključna značilnost prometa je mobilnost, le-ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se je potreba po prometu povečala, saj le-ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost. Prometni položaj Zgornje Savinjske doline je neugoden, kar kaže tudi nerazvitost železniškega omrežja in slab dostop do avtocest in letališč. Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline je slaba. V dolino je mogoče dostopati iz več strani, tudi število dostopov je precejšnje, vendar je dostopnost do občin Zgornje Savinjske doline precej neprimerna. Cestna infrastruktura obravnavanih dostopov je v zelo slabem stanju, cestišča so poškodovana. Ceste so ozke in slabo pretočne. Z občinskimi odloki se načrtuje rekonstrukcija obstoječe prometne mreže in infrastrukture. Moderna in kvalitetna infrastruktura bo okrepila gospodarske dejavnosti v dolini. Zgornja Savinjska dolina se mora z ostalimi regijami, tudi s sosednjo Avstrijo, povezati s kakovostno prometno mrežo, saj obstaja možnost prometne osamitve. Del te mreže je tudi izgradnja tretje razvojne osi v Republiki Sloveniji. Tretja razvojna os bo z vzpostavitvijo cestne povezave pomembno vplivala na povezovanje regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in Jugovzhodne Slovenije s pomembnimi središči v Avstriji in na Hrvaškem.
Ključne besede: Zgornja Savinjska dolina, promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost.
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1692; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

16.
Pravna ureditev izrednih prevozov v cestnem prometu za potrebe gradbeništva
Sonja Dragičevič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil celovito in na enem mestu zbrati pravno podlago, ki ureja postopke in načine izvedbe izrednih prevozov v cestnem prometu. Izredni prevozi so vedno bili zahtevni logistični procesi, ki od pripravljalca in izvajalca zahtevajo dodatne priprave za varen transport določene stvari (bodisi v tekočem bodisi trdem stanju) ali tovora, ki zaradi svoje oblike ali velikosti pogosto presega standarde obstoječe cestne zmogljivosti ali ki zaradi strupenosti, eksplozivnosti in podobno lahko povzročijo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in premoženje.Ker izredni prevozi odstopajo od standardov in predpisov vsakdanjih prevozov, je možno zaključiti, da gre za zahtevno nalogo, ki od pripravljalca zahteva proučitev številnih predpisov, strokovne literature in gradiva, ki se neposredno nanašajo na transportirano snov. V začetku diplomskega dela sem predstavila vlogo in pomen pravne ureditve izrednih prevozov v cestnem prometu ter opredelila pojme, ki so pomembni tudi za obvladovanje problemov izrednih prevozov. V osrednjem delu naloge pa sem se konkretno opredelila na samo organizacijo, prometno varnost ter izvedbo izrednega prevoza. V zaključnem delu diplomskega dela sem na konkretnem primeru izdelala primer izvedbe izrednega prevoza. Pričakujem, da bo diplomsko delo v pomoč pripravljalcem in izvajalcem izrednih prevozov, še bolj pa pričakujem, da bo podlaga za širše in bolj poglobljene raziskave drugih študentov ali raziskovalcev.
Ključne besede: cestni promet, izredni cestni prevozi, prometna infrastruktura, zakonodaja, organizacija izrednih prevozov.
Objavljeno: 16.02.2013; Ogledov: 1266; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

17.
Nova prometna politika Evropske unije in njeni učinki na Slovenijo
Vasja Povše, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo razložili pojme, ki se pojavljajo na področju prometne politike, opredelili trajnostni razvoj, obrazložili različne modele trajnostnega razvoja in pojasnili, zakaj se mora prometna politika oklepati trajnostnega razvoja. Sledil bo prikaz delitve prometa ter pomen prometne politike in njena umeščenost. Opisali bomo, kako se je razvijala evropska prometna politika in kateri glavni akti na tem področju so bili sprejeti. Nato bodo natančno predstavljeni tudi ukrepi Bele knjige prometne politike Evropske unije in ukrepi, ki jih predpisuje Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije. Zakonodajna akta bomo med sabo primerjali in ugotavljali podobnosti in razlike. Nakazali bomo, kateri ukrepi morajo biti sprejeti na ravni RS, da se bo približala prometni politiki Evropske unije, saj bo le na ta način dovolj konkurenčna in trajnostna ter hkratno pomagala razvoju gospodarstva.
Ključne besede: prometna politika, trajnostni razvoj, razvoj prometa, prometna infrastruktura
Objavljeno: 01.11.2012; Ogledov: 2221; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (803,78 KB)

18.
VPLIVI PROSTORSKO PROMETNE ZASNOVE NA ORGANIZIRANJE CESTNEGA PROMETA
Jasna Lazarevič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta obravnavana prostorsko načrtovanje in zasnova še nepozidanega območja v neposredni bližini centra Brežic, ki smo ga smiselno uredili s prometne perspektive. Predstavljene in obravnavane so štiri variante možnih rešitev cestne infrastrukture za napajanje novega urbanega območja. Na koncu je izbrana rešitev, ki omogoča ustrezne prometne povezave in se lepo vključuje v obstoječi prostor, pri tem pa le v najmanjši potrebni meri spreminja okolje in vpliva na navade ljudi. S takšnim načinom urejanja prostora in prometa se zagotavljajo predpogoji za trajnostni razvoj.
Ključne besede: promet in prostor, prometna infrastruktura, prostorsko načrtovanje, prometni podatki
Objavljeno: 25.10.2012; Ogledov: 1409; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici