1. Pregled pogonskih sistemov v električnih osebnih vozilih : diplomsko deloGašper Derenda, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom "Pregled pogonskih sistemov v električnih osebnih vozilih" podaja pregled električnih pogonskih sistemov, ki se uporabljajo v sodobnih električnih avtomobilih. V uvodu predstavi problematiko naraščajočih okoljskih izzivov in potrebo po trajnostnih rešitvah v prometu. Pregleduje zgodovinski razvoj električnih vozil, od začetkov do današnjega hitrega napredka, in osvetljuje ključne prednosti ter izzive, s katerimi se srečujejo ta vozila. Osrednji del naloge je posvečen tehničnim vidikom električnih pogonskih sistemov, vključno z baterijskimi sistemi, električnimi motorji, pretvorniki močnostne elektronike in vrstami menjalnikov. Predstavljene so različne vrste baterij, kot so litij-ionske baterije, in različni tipi motorjev, kot so sinhronski in asinhronski motorji ter elektronsko komutirani reluktančni stroji. Poleg tega naloga predstavi infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, vključno z različnimi vrstami priključkov in standardi polnjenja. Na koncu naloga poudari trenutne trende in prihodnje smeri razvoja e-mobilnosti, s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti, trajnosti in širši uporabi električnih vozil. Skupaj naloga ponuja vpogled v kompleksnost in potencial električnih pogonskih sistemov za trajnostni razvoj prometnega sektorja. Ključne besede: električna vozila, pogonski sistemi, električni motorji, baterijski sistemi, močnostna elektronika, trajnostna mobilnost, polnilna infrastruktura, reluktančni motor, litij-ionske baterije, e-mobilnost, zgodovina električnih vozil, okoljski vpliv, asinhronski motor, sinhronski motor, priključki za polnjenje, standardi polnjenja, trajnostni promet, energetska učinkovitost, elektromobilnost, prihodnost mobilnosti Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,27 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : zračni prometMaja Turnšek, Zala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Zračni promet ima ob križarkah največji ogljični odtis na potniški kilometer, pri čemer je tudi število kilometrov prepotovanih z letali navadno najdaljše. Zato je priporočilo o izogibanju čezoceanskega poleta navadno med prvimi splošnimi ukrepi, ki so svetovani prebivalstvu (gre namreč za večji ukrep, s katerim že samo z enim izogibanjem zmanjšamo svoj osebni ogljični odtis za več kot tono CO2e). Slovenija v okviru Evropske ETS sheme po stečaju nacionalnega prevoznika Adria Airways ne beleži več ogljičnega odtisa zračnega prometa (ta se pripiše državam, kjer so registrirani prevozniki). Vendar pa letalski promet predstavlja velik delež ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji. Potreben je celosten pristop k transformaciji dostopnosti Slovenije. Tako je ob premisleku o ukrepih za večjo letalsko povezljivost Slovenije treba tehtati ogljični odtis zračnega prometa in potreben umik finančnih spodbud letalskemu prometu, ki so vse pogosteje tarča kritik, da z javnimi sredstvi podpiramo najbolj okoljsko škodljivo obliko prevoza turistov. Ob strateškem usmerjanju v železniški prevoz (vključujoč pomoč predvsem MICE-industriji za tovrstno strateško preobrazbo) zajemala tudi poglobljeno analizo povezav zračnega prometa Slovenije v smeri ukrepov, ki ne bi nujno pomenili večjega števila letalskih povezav, temveč dobro premišljeno mrežo povezav z drugimi letališči in drugimi oblikami prevoza. Ključne besede: turizem, ogljični odtis, zračni promet, trajnostna mobilnost, javni promet Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,19 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : pomorski prometKatja Kokot, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Križarjenje je ena izmed okolju najmanj prijaznih oblik potovanja. Čeprav je ta podsektor turizma relativno majhen, velja za najbolj energetsko in ogljično intenzivni turistični produkt. Poleg emisij CO2 križarke povzročajo tudi druge emisije, ki onesnažujejo zrak, hkrati pa z drugimi izpusti onesnažujejo morje. Nenazadnje križarke spadajo med oblike masovnega turizma, saj veliko število potnikov ob izkrcanju povzroča velik pritisk tudi na obiskane destinacije. Najbolj učinkovit infrastrukturni ukrep zmanjšanja emisij je priklop ladij na električno napajanje (pod pogojem obnovljivih virov) v času mirovanja v pristaniščih. Možni ukrepi so tudi omejitev števila križark in velikosti križark, ki jih destinacija sprejme. Čedalje bolj se uveljavlja tudi plačilo pristojbin glede na količino povzročenih emisij. Vsekakor morajo destinacije razviti načrt upravljanja destinacije, ki temelji na dejanskih izračunih ogljičnega odtisa in analizi ekonomskega vpliva potnikov na destinacijo. Zmanjševanje ogljičnega odtisa pomorskega prometa zahteva usklajevanje, dialog in podporo vseh deležnikov, kot so upravljalci destinacij, lokalne oblasti, pristanišča, turistični operaterji, lokalnim prebivalstvom in ladijskimi družbami. Ključne besede: križarke, pomorski promet, ogljični odtis, razogljičenje, pristanišča Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (585,89 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : kopenski prometNejc Pozvek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prevoz oziroma transport je z globalnega vidika najhitreje rastoč vir emisij toplogrednih plinov in eden najobsežnejših nasploh. V turističnem sektorju predstavlja po ocenah nekje med polovico in ¾ vseh izpustov. Prispevek v prvem delu predstavlja generalni pogled na stanje izpustov iz (ne samo kopenskega) prometa, prispevek posameznih oblik prevoza in prevoznih sredstev. V nadaljevanju se osredotoči na perspektivo EU in UN Tourism, ki si prizadevata za izrazito zmanjšanje izpustov – vse do stopnje ogljične nevtralnosti do leta 2050 – in podrobneje na cestni, avtobusni in železniški promet. Predstavljene so politike in ukrepi v podporo blaženju odtisa prevoza v turizmu in njihov potencial za znižanje celokupnega odtisa cestnega prometa, pri čemer je posebna pozornost namenjena stanju v Sloveniji. V zaključnem delu so konkretneje opredeljene možnosti za zniževanje odtisa iz prevoza na ravni turističnih destinacij, ponudnikov in posameznikov – turistov. Ključne besede: turizem, ogljični odtis, kopenski promet, potenciali zniževanja, trajnostna mobilnost Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (897,81 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Problematika prometa s posameznimi deli v etažni lastnini : magistrsko deloAna Koren, 2025, magistrsko delo Opis: Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki vključuje tudi souporabo skupnih delov nepremičnine, kar zahteva vzpostavitev posebnega pravnega režima in sodelovanje med etažnimi lastniki. Kadar pride do kolizije pravice posameznega etažnega lastnika do svobodne uporabe in razpolaganja s svojo nepremičnino ter pravico skupnosti etažnih lastnikov do mirnega bivanja, bo zakonodajalec dal prednost varstvu skupnega interesa in omejil uresničevanje lastninske pravice posameznika. Pri oblikovanju etažne lastnine v večstanovanjskih stavbah je ključnega pomena jasna opredelitev posameznih delov stavbe, splošnih skupnih delov ter posebnih skupnih delov stavbe. Posamezni del stavbe v etažni lastnini je samostojna nepremičnina in jo lastnik kot tako lahko proda, podari, obremeni s hipoteko, oddaja v najem ali kako drugače pravno razpolaga z njo. Ob tem se pravice na pripadajočih skupnih delih prenašajo sorazmerno in avtomatsko, saj pripadajo vsakokratnemu lastniku posameznega dela. Zakonodaja dopušča spremembo skupnih delov stavbe, v kolikor vsi etažni lastniki sklenejo pisni sporazum, s katerim se dogovorijo, da se določen skupni del pripoji posameznemu delu ali iz skupnega dela nastane nov posamezni del, na primer spremenijo podstrešni del v stanovanjsko enoto. Lastnik posameznega dela etažne lastnine lahko svojo nepremičnino oddaja v kratkoročni najem preko registrirane dejavnosti sobodajalstva, pri čemer mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti soglasje najmanj tri četrtine etažnih lastnikov ter soglasje vseh tistih etažnih lastnikov, katerih zidovi ali stropi mejijo na njegovo stanovanjsko enoto. Cilj zakonodaje je ohranjanje miru, kakovosti bivanja ter zaščita ostalih stanovalcev večstanovanjske stavbe. Promet s posameznimi deli v etažni lastnini je v praksi pogosto povezan z najemom hipotekarnega kredita. Pri ustanovitvi hipoteke na nepremičnini ločimo primere, ko se ta vzpostavlja na nepremičnini, na kateri etažna lastnina še ni oblikovana, od primerov, ko je etažna lastnina že vzpostavljena. Kadar je hipoteka ustanovljena na celotni nepremičnini in se šele kasneje oblikuje etažna lastnina, hipoteka po zakonu (ex lege) preide na vse novo nastale posamezne dele etažne lastnine. Posamezni deli stavbe v etažni lastnini se štejejo za samostojne nepremičnine, kar pomeni, da lahko vsak lastnik posameznega dela na svojem posameznem delu ustanovi hipoteko ali drugo stvarno pravico brez soglasja ostalih etažnih lastnikov. Promet z nepremičninami, njihovo lastništvo in uporaba so v Sloveniji predmet različnih oblik obdavčitve, ki se med seboj razlikujejo glede na naravo nepremičnine in okoliščine transakcije. Prodaja posameznega dela v etažni lastnini, kot so stanovanja, poslovni prostori ali parkirna mesta, nosi določene davčne obveznosti, ki jih morata stranki prodajne pogodbe razumeti že ob sklepanju pravnega posla. Obdavčitev je odvisna od dejavnikov, kot so status zavezanca, namen uporabe, časovna komponenta lastništva ter vrsta nepremičnine. Ključne davčne obveznosti, ki lahko pridejo v poštev pri prodaji stanovanja, so davek na promet nepremičnin (DPN), davek na dodano vrednost (DDV) in dohodnina od dobička iz kapitala pri fizičnih osebah. Razumevanje njihove medsebojne izključenosti ali kumulativne uporabe je bistveno za uspešno prodajo posameznega dela v etažni lastnini. Ključne besede: Etažna lastnina, posamezni deli stavbe, kratkoročno oddajanje v najem, hipotekarno zavarovanje, investicijska gradnja, davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost, davek na dobiček iz kapitala. Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (817,41 KB) |
6. Primerjalna analiza stroškov in koristi nakupa ali najema lokomotiv v železniškem prometuJaš Blagajac, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo vprašanje, ali je za železniška tovorna podjetja z vidika ekonomike poslovanja primernejši nakup ali najem lokomotive. Namen raziskave je bil ugotoviti, katera možnost je dolgoročno bolj upravičena glede na obseg prevozov, finančne zmožnosti in strateške cilje podjetja. Analiza temelji na dejanski uporabi večsistemske električne lokomotive Siemens Vectron na slovenskih progah. V raziskavi smo izvedli primerjalni izračun celotnega stroška lastništva (TCO) ter ocenili donosnost investicije (ROI) za obe možnosti. Rezultati kažejo, da najem omogoča večjo prilagodljivost in nižji začetni vložek, kar je primerno za podjetja, ki se morajo hitro prilagajati trgu. Nakup pa zagotavlja več nadzora, samostojnosti in praviloma nižje skupne stroške pri intenzivni uporabi. Hipoteza, da je nakup finančno ugodnejši za podjetja z rednimi in obsežnimi prevozi, se je potrdila. Kljub temu odločitev ostaja odvisna od finančnih zmogljivosti, obratovalnih tveganj ter dolgoročne strategije podjetja. Predlagamo, da podjetja pred izbiro pripravijo lastne TCO izračune na podlagi realnih vhodnih podatkov in predvidene izkoriščenosti lokomotive. Naloga prispeva k razumevanju ekonomike odločanja pri upravljanju voznega parka in predstavlja izhodišče za dolgoročno optimizacijo poslovanja. Ključne besede: najem lokomotive, nakup lokomotive, železniški tovorni promet, analiza stroškov Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,21 MB) |
7. Vpliv geopolitičnih trenj na mednarodno trgovino in investicije: napadi na ladje v Rdečem morjuNeža Ocepek, 2025, diplomsko delo Opis: V zadnjem desetletju so se geopolitična trenja med Savdsko Arabijo in Iranom močno zaostrila, kar se neposredno odraža na varnosti ladijskega prometa v Rdečem morju. Regija, skozi katero poteka pomemben delež svetovne trgovine, se vse pogosteje sooča z napadi na tovorna plovila, kar odraža posledice za nemoten pretok blaga, mednarodno trgovino, globalne investicije ter stabilnost energetskih in dobavnih tokov. Strateška lega Rdečega morja omogoča povezavo svetovnih trgov, zato posledice, ki vplivajo na svetovne cene surovin, povečujejo logistične stroške ter dodatno obremenjujejo že tako občutljive dobavne verige. V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo konkretnih primerov napadov in ocenili njihov vpliv na ekonomske kazalce, kot so gibanje cen nafte, investicijski tokovi ter spremembe v Baltic Dry Indexu. Ugotovitve kažejo, da ti incidenti ne povzročijo le začasnih prekinitev pomorskih poti, temveč imajo dolgoročnejši vpliv na zaupanje vlagateljev in stabilnost regije. Varnostne grožnje v Rdečem morju sprožajo tudi širše odzive v investicijskem in energetskem okolju, ki vodijo k iskanju trajnejših rešitev za zaščito pomorskih poti, spodbujajo preoblikovanje dobavnih verig in izpostavljajo potrebo po večji prilagodljivosti svetovnega gospodarstva v času geopolitične nestabilnosti. Ključne besede: geopolitična trenja, Rdeče morje, mednarodna trgovina, ladijski promet, investicije Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,40 MB) |
8. Analiza dostopnosti infrastrukture avtobusnih postajališč za slepe in slabovidne osebe v MariboruKaja Počivavšek, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana analiza dostopnosti in opremljenosti avtobusnih postajališč v Mariboru. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko na področju dostopnosti javnega potniškega prometa za slepe in slabovidne osebe iz vidika primerne opremljenosti in samega dostopa do avtobusnih postajališč. V delu smo analizirali 442 postajališč ter jih na podlagi lestvice ocenili od nič-ni urejeno do pet-odlično urejeno. Izvedeno je bilo terensko delo in ugotovili smo, da so postajališča v Mariboru pomanjkljivo opremljena z talnim taktilnim sistemom vodenja za slepe in slabovidne kar posledično zmanjšuje uporabnost javnega potniškega prometa za to ranljivo skupino ljudi. Rezultati kažejo pomanjkanje opremljenosti postajališč, podani so predlogi za izboljšanje na primerih dobre prakse v drugih mestih v tujini. Ključne besede: dostopnost, avtobusna postajališča, slepi in slabovidni, taktilne oznake, javni potniški promet Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,96 MB) |
9. Prometna ureditev mestnega jedra Ptuja – Analiza stanja in predlogi izboljšav za Slomškovo in Cankarjevo ulicoSara Svenšek, 2025, diplomsko delo Opis: Mesta zadnja leta namenjajo vse več pozornosti trajnostnemu urejanju prometnega sistema, zlasti v mestnih središčih, kjer se želi zmanjšati negativne vplive prometa. Za dosego teh ciljev se uvajajo različni ukrepi in naprave za umirjanje prometa. Med najbolj uveljavljenimi in uporabnikom prijaznimi rešitvami v urbanem okolju so predvsem preureditve prometnic mestnih središč v območje omejene hitrosti, umirjenega prometa, skupni prometni prostor ter v cono za pešce. Zaradi pogostega in priljubljenega uvajanja teh prometnih ureditev, smo v diplomskem delu na tej podlagi izvedli splošno analizo dveh cestnih odsekov starega mestnega jedra na Ptuju. Prvi obravnavan cestni odsek poteka po Slomškovi ulici do prvega križišča na Prešernovi ulici, kjer se sreča z drugim obravnavanim cestnim odsekom, kateri poteka po Cankarjevi ulici. Za cestna odseka smo izvedli analizo treh variant pod katere smo šteli obstoječe stanje, preureditev v cono za pešce, ter v skupni prometni prostor. Na podlagi ocen prednosti in slabosti smo podali tudi določitev najboljše možne variante za posamezen cestni odsek. Na koncu pa so še sledili predlogi o možnih izboljšavah na obstoječi infrastrukturi in trenutni prometni ureditvi v samem mestnem jedru Ptuja. Ključne besede: promet, cona za pešce, območje umirjenega prometa, skupni prometni prostor Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (5,32 MB) |
10. Mirujoči promet v mestu Slovenj Gradec – analiza stanja in predlogi za izboljšaveGrega Konečnik, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je prikazana analiza mirujočega prometa v Mestni občini Slovenj Gradec. Namen dela je bil pregledati trenutno stanje javnih parkirišč in parkirišč v stanovanjskih naseljih, oceniti zasedenost teh parkirišč in pridobljene rezultate primerjati s starejšimi analizami.
Rezultati kažejo, da so parkirišča najbolj zasedena v opoldanskem času, pri čemer so najbolj obremenjena parkirišča v bližini mestnega jedra, parkirišča na obrobju pa so pogosto slabo izkoriščena. V stanovanjskih naseljih smo ugotovili pomanjkanje parkirnih mest v večernih urah, kjer zasedenost preseže tudi 100 odstotkov.
V Slovenj Gradcu je na voljo dovolj parkirnih mest na mestni ravni, vendar so vozila slabo razporejena. Kot možne rešitve se izpostavljata optimizacija uporabe obstoječih parkirišč in spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti. Ključne besede: mirujoči promet, zasedenost, parkirno mesto, promet. Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,25 MB) |