Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Preventivna dejavnost policije: Alkohol v prometu – primerjava med Slovenijo in Hrvaško je zajeta statistika prometnih nesreč ter preventivnih program v Sloveniji in na Hrvaškem za obdobje petih pet, in sicer med leti 2017 in 2021. Namen diplomskega dela je bil primerjati preventivne programe v Sloveniji in na Hrvaškem, ter ugotoviti katera država je bila na tem področju bolj uspešna. Preučili smo kako alkohol vpliva na posameznika in kako oseba pod vplivom alkohola deluje v prometu. Prav tako smo raziskali in prikazali statistiko prometnih nesreč in njenih posledic v Sloveniji in na Hrvaškem ter statistiko prometnih nesreč, katere je povzročil alkoholiziran voznik. Preučili smo tudi zakonsko podlago v omenjenih državah, katera določa kazni na področju alkohola v prometu. Nenazadnje smo predstavili preventivne akcije, ki sta jih izvajali policiji omenjenih držav, ter primerjali rezultate le-teh. V raziskovanem petletnem obdobju je hrvaška policija izvedla več preventivnih akcij kot slovenska, vendar je zaradi različnega načina izvajanja teh akcij in beleženja rezultatov težko trditi, katera država je bila pri svojem delu bolj uspešna. Število prometnih nesreč z alkoholiziranim voznikom v obeh državah skozi leta minimalno niha, kar pomeni, da drastične spremembe na tem področju ni. Za lažjo primerjavo bi morali policiji preventivne aktivnosti izvajati na enak način.
Keywords: preventivna dejavnost policije, alkohol, promet, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 43; Downloads: 5
Full text (993,94 KB)

Abstract: Trajnostni razvoj prometa postaja postopoma pomembnejši pri izboljšanju učinkovitosti pametnih pristanišč. Pametna pristanišča so širok koncept, ki vsebuje več vidikov pristaniških dejavnosti in ima različne stopnje integracije. Kljub trenutnemu razvoju koncepta pametnih pristanišč sprejemljiva definicija pametnih pristanišč in z njimi povezanih stebrov ter kazalnikov v literaturi ni bila dobro obravnavana. Na podlagi kritičnega pregleda najbolj ponavljajočih se tem v literaturi je bilo očitno, da lahko Egipt služi kot dobra empirična študija, ki predstavlja države v razvoju. Empirična študija je bila izvedena, da bi dokazali uporabnost raziskovalne metode in raziskali njihov trenutni indeks stanja v Egiptu, saj trenutno stanje, ki določa izvajanje pametnih praks v egiptovskem pristaniškem sistemu, ostaja nezadosten zaradi omejenih akademskih raziskav in pomanjkanja literaturo, ki je obravnavala trenutno stanje uspešnosti egiptovskih pristanišč in opredelila glavne izzive za prilagajanje pametnih praks z različnih vidikov. Pregled kaže, da se je v zadnjih letih povečalo število objav na to temo, zlasti v razvitih državah, opaženo je, da to ni dovolj za študij v državah v razvoju. Empirična študija egiptovskega morskega pristanišča je pokazala, da je mogoče digitalizacijo in prakse pametnih pristanišč uspešno prilagoditi. Prilagoditev trajnostnega pametnega pristanišča v Egiptu bo zelo koristna in bo rešila zastoje v pristaniščih in povečala učinkovitost časa, zmanjšala porabo fosilne energije, zmanjšala okoljske vplive plovil in odpravila varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje , kar bo privedlo do tekočega gibanja trgovanja v Egiptu. Izid raziskave je zagotovil uporabni okvir integriranega indeksa pametnih pristanišč, ki zajema različne elemente petih dimenzij pametnih pristanišč in jih povezuje s trajnostno uspešnostjo pristanišča ob upoštevanju stebra digitalizacije, z regresijsko analizo podatkov raziskave, ki preizkuša okvir glede prilagodljivosti trajnostnih in pametnih praks ter pregledati njeno uporabnost na egiptovskem pristanišču, kar velja za glavni znanstveni prispevek te študije. Predstavljen je načrt, ki poudarja glavne ovire in izzive, s katerimi bi se lahko soočila prilagoditev, s predlogi in priporočili za te ovire, da bi sprejeli digitalno preobrazbo v smeri trajnostnega razvoja pametnih pristanišč, da bi razpravljali in sklenili nekatere postopke, ki jih je mogoče prilagoditi za lažjo izvedbo pametne prakse in tehnološko zaposlovanje v egiptovskih pristaniščih. Raziskava zagotavlja avtentičen prispevek k znanju z razvojem celovitega trajnostnega indeksa pametnih pristanišč, ki upošteva naslednja področja: delovanje, okolje, energija, varnost in zaščita ter človeški dejavnik in preizkuša njihov vpliv na trajnostno delovanje pristanišč, ki upošteva digitalizacijo, ki bo bistveni steber. Tako lahko indeks pametnih pristanišč štejemo za prvi indeks, ki izvaja tako kombinacijo študij z razvojem uporabnega okvira, ki ga uporablja za egiptovska pristanišča. Raziskava je pokazala, da bo integrirani indeks pametnih pristanišč povečal pametnost pristaniških procesov in operacij ter vplival na trajnostno uspešnost in njene ravni (ekonomske, socialne in okoljske), saj oblikovalcem politik, direktorjem in administratorjem pomaga ohranjati tokove svojih procesov v učinkovit način z zmanjševanjem emisij porabe, onesnaževanja, stroškov in časa, zagotavljanjem ocene tveganja, produktivnosti, hitrosti, varnosti, varnosti, fleksibilnosti in znanja v procesih odločanja. Sprejetje trajnostnih pametnih pristanišč v Egiptu bo zelo koristno in bo rešilo zastoje v pristaniščih in povečalo učinkovitost časa, zmanjšalo porabo fosilne energije, zmanjšalo okoljske vplive plovil in odpravilo varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje, kar bo vodilo do pretočnosti v trgovalnem gibanju v Egiptu. Države v razvoju lahko sprejmejo okvir za olajšanje izboljšanja njihove trajnostne uspešnosti pametnih pristanišč
Keywords: trajnost, pomorski promet, pametna pristanišča, ključni kazalniki uspešnosti in človeški viri
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 130; Downloads: 20
Full text (3,90 MB)

Abstract: Osrednja tema tega zaključnega dela je avtocestna policija v Sloveniji. Začetek, delovanje in tudi konec le-te, ter kaj se za varnost na avtocestah in hitrih cestah namerava storiti v prihodnje. V zadnjih letih so naše avtoceste zaradi vedno gostejšega prometa podvržene prometnim nesrečam in zastojem, ki so med drugimi tudi posledica nesreč. Ti dogodki povzročajo predvsem nejevoljo in nestrpnost pri voznikih. Prehitra vožnja, prekratka varnostna razdalja in vožnja pod vplivom alkohola so le nekateri od mnogih prometnih prekrškov, ki jih lahko pogosto zasledimo na avtocesti. Z vstopom v evropsko unijo in posledično vstopom Slovenije v schengensko območje, pa se je poleg ostalih stvari v veliki meri zmanjšal nadzor na mejnih prehodih držav članic, tako pa se je povečala tudi priložnost za kriminalne organizacije, ki delujejo na večjem območju oziroma na nadnacionalni ravni. Pretok trgovine z belim blagom, orožjem in prepovedanimi substancami tako poteka veliko bolj tekoče kot bi sicer. Predvsem zaradi teh razlogov je prišlo do ideje o ustanovitvi avtocestne policije s katero bi se v prvi vrsti povečal nadzor na avtocestah in hitrih cestah. Posledično bi se vzpostavila večja varnost in zmanjšalo število prometnih nesreč in žrtev teh. Vendar pa ustanoviti novo enoto zahteva veliko več kot le potreba po tej. V policijskih vrstah se že nekaj časa spopadajo s kadrovskim primanjkljajem, ki se z ustanovitvijo nove enote še poglobi. Prav tako nova enota avtocestne policije potrebuje prostore v katerih lahko učinkovito opravlja svoje delo ter hitro dostopa na kraj svojega delovanja, torej avtocesto. Potrebna so tudi nova vozila, ki bodo »kos« hitri in spretni vožnji v tem okolju ter tehnični pripomočki, za lažje in bolj učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do zaključka, da je avtocestna policija v Sloveniji smiselna predvsem z vidika zagotavljanja varnosti, vendar pa bo na tem področju potrebno še veliko načrtovanja in strukturiranja preden bo ta lahko delovala nemoteno in uspešno.
Keywords: avtocestna policija, promet, varnost, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 183; Downloads: 38
Full text (1,45 MB)

Abstract: V okviru magistrske naloge smo se osredotočili na vpliv okoljskih danosti, v katerem se osnovna šola nahaja (ruralno, suburbano ali urbano), na razumevanje prometnih vsebin. Vključeni so bili razredi na razredni stopnji. Naloga je razdeljena na tri dele. V prvem, teoretičnem delu, smo temo spoznali in obravnavali z različnimi viri in s pomočjo učnih načrtov za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko. Sledil je empirični del, kjer smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati znanje učencev o prometu glede na okolje, v katerem živijo. Zanimalo nas je, ali morebitne razlike dejansko obstajajo ter ali bi bilo morda potrebno na katerih področjih znanje izboljšati. Raziskava je bila narejena na vzorcu 390 učencev iz šestih različnih osnovnih šol, po dve iz vsakega okolja. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo SPSS programa. Rezultati kažejo, da učenci pravzaprav zelo dobro poznajo teme o prometu na razredni stopnji, saj je bilo nalog, kjer se je pojavila statistično značilna razlika, zelo malo (izmed vseh nalog jih je bilo le 10 takšnih). Razlika v znanju glede na okolje se pojavi v 5. razredu, kjer so najbolje reševali učenci iz ruralnega okolja. Tendenca k statistično značilni razliki pa se kaže tudi pri rezultatih v 2. in 4. razredu. V 2. razredu je bila razlika največja med ruralnim in urbanim okoljem, v 4. pa med ruralnim in suburbanim.
Keywords: ruralno, suburbano, urbano, promet, razredna stopnja
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 190; Downloads: 18
Full text (6,09 MB)

Keywords: mestni promet, prometne obremenitve
Published in DKUM: 13.02.2023; Views: 348; Downloads: 14
Full text (2,47 MB)