Search the digital library catalog

Abstract: Digitalizacija in avtomatizacija prinašata pomembne spremembe tudi v železniškem prometu, kjer vplivata na organizacijo dela in učinkovitost sistema. Diplomsko delo se osredotoča na primer železniške postaje Pragersko, ki je bila v zadnjih letih celovito modernizirana. Diplomsko delo raziskuje vpliv sprememb pri uvajanju sodobnih informacijskih sistemov ILTIS, GSM-R, SCADE, PIS in ETCS na delo prometnika oziroma progovnega prometnika ter na organizacijo vodenja prometa. Pri tem so bili uporabljeni opisna, primerjalna in analitična metoda, študija primera ter polstrukturirani intervju z zaposlenimi. Rezultati kažejo, da je digitalizacija povečala pretočnost prog in učinkovitost dela glede na prejšnje stanje, obenem pa združila naloge več prometnikov v eno delovno mesto progovnega prometnika. To pomeni večjo odgovornost, večjo psihično obremenitev in potrebo po višji ravni strokovnega znanja. Kljub avtomatizaciji ostaja človeški dejavnik ključen za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti železniškega prometa.
Keywords: železniški promet, digitalizacija, avtomatizacija, transformacija
Published in DKUM: 08.01.2026; Views: 0; Downloads: 9
Full text (4,70 MB)

Abstract: Diplomska naloga z naslovom "Pregled pogonskih sistemov v električnih osebnih vozilih" podaja pregled električnih pogonskih sistemov, ki se uporabljajo v sodobnih električnih avtomobilih. V uvodu predstavi problematiko naraščajočih okoljskih izzivov in potrebo po trajnostnih rešitvah v prometu. Pregleduje zgodovinski razvoj električnih vozil, od začetkov do današnjega hitrega napredka, in osvetljuje ključne prednosti ter izzive, s katerimi se srečujejo ta vozila. Osrednji del naloge je posvečen tehničnim vidikom električnih pogonskih sistemov, vključno z baterijskimi sistemi, električnimi motorji, pretvorniki močnostne elektronike in vrstami menjalnikov. Predstavljene so različne vrste baterij, kot so litij-ionske baterije, in različni tipi motorjev, kot so sinhronski in asinhronski motorji ter elektronsko komutirani reluktančni stroji. Poleg tega naloga predstavi infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, vključno z različnimi vrstami priključkov in standardi polnjenja. Na koncu naloga poudari trenutne trende in prihodnje smeri razvoja e-mobilnosti, s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti, trajnosti in širši uporabi električnih vozil. Skupaj naloga ponuja vpogled v kompleksnost in potencial električnih pogonskih sistemov za trajnostni razvoj prometnega sektorja.
Keywords: električna vozila, pogonski sistemi, električni motorji, baterijski sistemi, močnostna elektronika, trajnostna mobilnost, polnilna infrastruktura, reluktančni motor, litij-ionske baterije, e-mobilnost, zgodovina električnih vozil, okoljski vpliv, asinhronski motor, sinhronski motor, priključki za polnjenje, standardi polnjenja, trajnostni promet, energetska učinkovitost, elektromobilnost, prihodnost mobilnosti
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (2,27 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Križarjenje je ena izmed okolju najmanj prijaznih oblik potovanja. Čeprav je ta podsektor turizma relativno majhen, velja za najbolj energetsko in ogljično intenzivni turistični produkt. Poleg emisij CO2 križarke povzročajo tudi druge emisije, ki onesnažujejo zrak, hkrati pa z drugimi izpusti onesnažujejo morje. Nenazadnje križarke spadajo med oblike masovnega turizma, saj veliko število potnikov ob izkrcanju povzroča velik pritisk tudi na obiskane destinacije. Najbolj učinkovit infrastrukturni ukrep zmanjšanja emisij je priklop ladij na električno napajanje (pod pogojem obnovljivih virov) v času mirovanja v pristaniščih. Možni ukrepi so tudi omejitev števila križark in velikosti križark, ki jih destinacija sprejme. Čedalje bolj se uveljavlja tudi plačilo pristojbin glede na količino povzročenih emisij. Vsekakor morajo destinacije razviti načrt upravljanja destinacije, ki temelji na dejanskih izračunih ogljičnega odtisa in analizi ekonomskega vpliva potnikov na destinacijo. Zmanjševanje ogljičnega odtisa pomorskega prometa zahteva usklajevanje, dialog in podporo vseh deležnikov, kot so upravljalci destinacij, lokalne oblasti, pristanišča, turistični operaterji, lokalnim prebivalstvom in ladijskimi družbami.
Keywords: križarke, pomorski promet, ogljični odtis, razogljičenje, pristanišča
Published in DKUM: 10.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (585,89 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki vključuje tudi souporabo skupnih delov nepremičnine, kar zahteva vzpostavitev posebnega pravnega režima in sodelovanje med etažnimi lastniki. Kadar pride do kolizije pravice posameznega etažnega lastnika do svobodne uporabe in razpolaganja s svojo nepremičnino ter pravico skupnosti etažnih lastnikov do mirnega bivanja, bo zakonodajalec dal prednost varstvu skupnega interesa in omejil uresničevanje lastninske pravice posameznika. Pri oblikovanju etažne lastnine v večstanovanjskih stavbah je ključnega pomena jasna opredelitev posameznih delov stavbe, splošnih skupnih delov ter posebnih skupnih delov stavbe. Posamezni del stavbe v etažni lastnini je samostojna nepremičnina in jo lastnik kot tako lahko proda, podari, obremeni s hipoteko, oddaja v najem ali kako drugače pravno razpolaga z njo. Ob tem se pravice na pripadajočih skupnih delih prenašajo sorazmerno in avtomatsko, saj pripadajo vsakokratnemu lastniku posameznega dela. Zakonodaja dopušča spremembo skupnih delov stavbe, v kolikor vsi etažni lastniki sklenejo pisni sporazum, s katerim se dogovorijo, da se določen skupni del pripoji posameznemu delu ali iz skupnega dela nastane nov posamezni del, na primer spremenijo podstrešni del v stanovanjsko enoto. Lastnik posameznega dela etažne lastnine lahko svojo nepremičnino oddaja v kratkoročni najem preko registrirane dejavnosti sobodajalstva, pri čemer mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti soglasje najmanj tri četrtine etažnih lastnikov ter soglasje vseh tistih etažnih lastnikov, katerih zidovi ali stropi mejijo na njegovo stanovanjsko enoto. Cilj zakonodaje je ohranjanje miru, kakovosti bivanja ter zaščita ostalih stanovalcev večstanovanjske stavbe. Promet s posameznimi deli v etažni lastnini je v praksi pogosto povezan z najemom hipotekarnega kredita. Pri ustanovitvi hipoteke na nepremičnini ločimo primere, ko se ta vzpostavlja na nepremičnini, na kateri etažna lastnina še ni oblikovana, od primerov, ko je etažna lastnina že vzpostavljena. Kadar je hipoteka ustanovljena na celotni nepremičnini in se šele kasneje oblikuje etažna lastnina, hipoteka po zakonu (ex lege) preide na vse novo nastale posamezne dele etažne lastnine. Posamezni deli stavbe v etažni lastnini se štejejo za samostojne nepremičnine, kar pomeni, da lahko vsak lastnik posameznega dela na svojem posameznem delu ustanovi hipoteko ali drugo stvarno pravico brez soglasja ostalih etažnih lastnikov. Promet z nepremičninami, njihovo lastništvo in uporaba so v Sloveniji predmet različnih oblik obdavčitve, ki se med seboj razlikujejo glede na naravo nepremičnine in okoliščine transakcije. Prodaja posameznega dela v etažni lastnini, kot so stanovanja, poslovni prostori ali parkirna mesta, nosi določene davčne obveznosti, ki jih morata stranki prodajne pogodbe razumeti že ob sklepanju pravnega posla. Obdavčitev je odvisna od dejavnikov, kot so status zavezanca, namen uporabe, časovna komponenta lastništva ter vrsta nepremičnine. Ključne davčne obveznosti, ki lahko pridejo v poštev pri prodaji stanovanja, so davek na promet nepremičnin (DPN), davek na dodano vrednost (DDV) in dohodnina od dobička iz kapitala pri fizičnih osebah. Razumevanje njihove medsebojne izključenosti ali kumulativne uporabe je bistveno za uspešno prodajo posameznega dela v etažni lastnini.
Keywords: Etažna lastnina, posamezni deli stavbe, kratkoročno oddajanje v najem, hipotekarno zavarovanje, investicijska gradnja, davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost, davek na dobiček iz kapitala.
Published in DKUM: 16.10.2025; Views: 0; Downloads: 43
Full text (817,41 KB)

Abstract: V zadnjem desetletju so se geopolitična trenja med Savdsko Arabijo in Iranom močno zaostrila, kar se neposredno odraža na varnosti ladijskega prometa v Rdečem morju. Regija, skozi katero poteka pomemben delež svetovne trgovine, se vse pogosteje sooča z napadi na tovorna plovila, kar odraža posledice za nemoten pretok blaga, mednarodno trgovino, globalne investicije ter stabilnost energetskih in dobavnih tokov. Strateška lega Rdečega morja omogoča povezavo svetovnih trgov, zato posledice, ki vplivajo na svetovne cene surovin, povečujejo logistične stroške ter dodatno obremenjujejo že tako občutljive dobavne verige. V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo konkretnih primerov napadov in ocenili njihov vpliv na ekonomske kazalce, kot so gibanje cen nafte, investicijski tokovi ter spremembe v Baltic Dry Indexu. Ugotovitve kažejo, da ti incidenti ne povzročijo le začasnih prekinitev pomorskih poti, temveč imajo dolgoročnejši vpliv na zaupanje vlagateljev in stabilnost regije. Varnostne grožnje v Rdečem morju sprožajo tudi širše odzive v investicijskem in energetskem okolju, ki vodijo k iskanju trajnejših rešitev za zaščito pomorskih poti, spodbujajo preoblikovanje dobavnih verig in izpostavljajo potrebo po večji prilagodljivosti svetovnega gospodarstva v času geopolitične nestabilnosti.
Keywords: geopolitična trenja, Rdeče morje, mednarodna trgovina, ladijski promet, investicije
Published in DKUM: 30.09.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,40 MB)