Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko zavzetosti zaposlenih in njen vpliv na uspešnost organizacije. Zavzetost je danes ena izmed bolj pomembnih tem sodobnega managementa, saj povezuje motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu ter tudi čustveno pripadnost določeni organizaciji, v kateri delujejo. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev zavzetosti, razlike v primerjavi z motivacijo in zadovoljstvom ter pomen, ki ga ima na uspešnost in dolgoročni obstoj samega podjetja. Poseben poudarek je namenjen Gallupovemu modelu, ki se uporablja kot orodje za merjenje in spremljanje zavzetosti zaposlenih. V nadaljevanju je bolj podrobno predstavljeno podjetje 11Teamsports Steiermark Gmbh, njihova organizacijska kultura, struktura zaposlenih in pristopi, s katerimi želi ustvariti spodbudno delovno okolje za vse vpletene v organizaciji. Empirični del temelji na raziskavi med zaposlenimi, kjer so bila proučena njihova stališča, dosedanje izkušnje in pričakovanja glede dela in odnosa samega podjetja do zaposlenih. Analiza je prikazala ključne dejavnike, ki vplivajo na zavzetost ter pokazala, kako pomembna so priznanja in potrditve za zaposlene, da se le-ti počutijo cenjene in imajo možnost za osebnostni razvoj, medtem pa so tudi vključeni v proces oblikovanja pozitivne delovne klime. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšave, ki temeljijo na dobrih praksah iz teorije in prikazanih realnih rezultatih ankete. Diplomsko delo torej združuje teoretične osnove in praktične vpoglede, s čimer opozarja na pomembnost zavzetosti zaposlenih na njihovem delovnem mestu, posledično pa njen vpliv na konkurenčnost in dolgoročno rast same organizacije.
Ključne besede: zavzetost, zaposleni, nagrajevanje, 11teamsports, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali, kako skrajšan delovni čas vpliva na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih ter na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Diplomska naloga se osredotoča na zaposlene v zasebnem sektorju, ki opravljajo administrativna in pisarniška dela. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali bi krajši delovnik prispeval k višji produktivnosti in boljšemu zadovoljstvu zaposlenih. V teoretičnem delu smo predstavili definicije in ključne pojme, povezane z delovnim časom, zadovoljstvom in produktivnostjo zaposlenih. V empiričnem delu smo izvedli anketno raziskavo, s katero smo primerjali mnenja zaposlenih, ki delajo po običajnem 8-urnem delovnem urniku, in tistimi, ki delo opravljajo po skrajšanem delovnem času. Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev verjame, da bi skrajšanje delovnega časa pozitivno vplivalo na njihovo zadovoljstvo in učinkovitost pri delu. Prav tako se je izkazalo, da krajši delovnik omogoča boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, vendar le ob dobri organizaciji dela. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da skrajšan delovni čas predstavlja pomemben korak k boljšemu ravnovesju poklicnega in zasebnega življenja ter močno vpliva tudi na zaposlene in njihovo zadovoljstvo pri delu, kar se posledično izraža tudi na produktivnosti.
Ključne besede: krajši delovni čas, delovni čas, produktivnost zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (927,34 KB)

Opis: Delo od doma postaja vse bolj razširjena oblika fleksibilnega dela, ki zaposlenim omogoča večjo avtonomijo, hkrati pa prinaša izzive za posameznike in organizacije. Namen raziskave je bil preučiti vlogo zadovoljstva z domačim vzporednim delom pri napovedovanju zaznane produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih pri delu od doma ter preveriti moderacijsko vlogo osebnostne lastnosti polihroničnost. V raziskavi je sodelovalo 156 udeležencev, starih med 22 in 60 let, ki so izpolnili spletni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da zadovoljstvo z domačim vzporednim delom statistično značilno napoveduje zaznano produktivnost in zadovoljstvo pri delu od doma. Prav tako se je izkazalo, da polihroničnost pomembno napoveduje zadovoljstvo z domačim vzporednim delom. Rezultati moderacijskih analiz so pokazali, da polihroničnost pomembno moderira odnos med zadovoljstvom z domačim vzporednim delom in zadovoljstvom z delom od doma, ne pa tudi odnosa med zadovoljstvom z domačim vzporednim delom in zaznano produktivnostjo. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen zadovoljstva z domačim vzporednim delom za psihološko blagostanje in produktivnost zaposlenih pri delu od doma ter opozarjajo na individualne razlike v polihroničnosti, ki jih je smiselno upoštevati pri oblikovanju organizacijskih politik.
Ključne besede: delo od doma, zaznana produktivnost, zadovoljstvo pri delu, polihroničnost, domače vzporedno delo
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1018,90 KB)

Opis: V zadnjih treh desetletjih znanstvene raziskave vse bolj poudarjajo pomembnost zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. To namreč pozitivno vpliva na njihovo zdravje, splošno počutje in produktivnost. V veliki meri je za ohranjanje dobre delovne klime, ustreznih pogojev in zadovoljstva zaposlenih zadolžen vodja. Vodenje se razlikuje predvsem po slogu vodenja, ki ga vodja prilagodi glede na svoje osebnostne lastnosti, organizacijo in panogo, v kateri organizacija deluje. Vodja se prilagaja tudi posameznim situacijam, v katerih se znajde podjetje. Zaradi neizbežnih sprememb v združbi se pojavlja potreba po nenehnem nadgrajevanju in posodabljanju vodstvenih spretnosti, ki so temelj za dolgoročno in uspešno poslovanje organizacij. V empiričnem delu diplomskega dela se osredotočamo na vodenje v hotelirstvu. S pomočjo intervjuja in anketiranja smo zbrali podatke o vplivu vodenja na počutje in produktivnost zaposlenih v Hotelu Paka. Intervju smo opravili z vodjo hotela, od katerega smo izvedeli, kakšen je njegov pristop k vodenju, na kakšen način skrbi za podporo zaposlenim, njihovo počutje in motiviranost, kako rešuje konflikte in podobno. Hkrati smo pripravili anketni vprašalnik in anketirali 12 oseb, ki so vsaj leto dni zaposlene v Hotelu Paka. Vprašalnik je temeljil na njihovi izkušnji z vodenjem na delovnem mestu. Ugotovili smo, da imajo zaposleni v splošnem dokaj pozitivno mnenje o svojem neposredno nadrejenem. Ugotovili pa smo tudi, da se mnenja zaposlenih razlikujejo, saj del anketiranih meni, da se njihovo mnenje ne upošteva dovolj, ali da njihovo znanje ni optimalno izkoriščeno. To kaže na pomembnost nadaljnjega razvoja kompetenc vodij, še posebej na področjih komunikacije, motivacije in obvladovanja konfliktov. Intervju z vodjo je pokazal, da se vodstvo zaveda pomena odprte komunikacije, vključevanja zaposlenih ter poštenega odnosa do sodelavcev. Prav tako smo opazili pripravljenost vodje za nadaljnje izboljšave in osebno rast na področju vodenja.
Ključne besede: Hotel Paka, počutje zaposlenih, produktivnost, vodenje, vpliv vodenja
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava temo vpliva stilov vodenja na produktivnost zaposlenih. V sodobnem poslovnem okolju je produktivnost ključni dejavnik uspešnosti podjetij, nanjo pa pomembno vpliva način vodenja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi vodenja, ključne teorije vodenja in trije osnovni stili: avtoritarni, demokratični in liberalni stil. Vsak od njih ima specifične značilnosti, prednosti in slabosti, ki se odražajo tudi v vplivu na produktivnost zaposlenih. Empirični del zajema raziskavo med zaposlenimi v različnih podjetjih, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali zaznani stil vodenja nadrejenih, stopnjo motivacije zaposlenih in njihovo zaznano produktivnost. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni najpogosteje prepoznavajo demokratični stil vodenja, ki ima tudi najbolj pozitiven vpliv na motivacijo in produktivnost. Avtoritarni stil lahko začasno poveča produktivnost, vendar dolgoročno negativno vpliva na motivacijo in delovno klimo. Liberalni stil omogoča več samostojnosti in inovativnosti, vendar ob pomanjkanju nadzora pogosto vodi v zmanjšano učinkovitost in nižjo produktivnost zaposlenih. Na podlagi analize podatkov so bile v okviru raziskave preverjene hipoteze, ki so potrdile pomemben vpliv stila vodenja na produktivnost in motivacijo zaposlenih. Ugotovljeno je bilo, da demokratični stil vodenja ustvarja spodbudno in produktivno delovno okolje, kjer zaposleni dosegajo višjo raven motivacije, občutek cenjenosti in večjo učinkovitost pri delu. Prav tako so rezultati potrdili, da vključevanje zaposlenih v odločanje pozitivno vpliva na njihovo zavzetost, medtem ko prevelik nadzor in stroga pravila, značilna za avtoritarni stil, dolgoročno zmanjšujejo motivacijo in zadovoljstvo pri delu.
Ključne besede: vodenje, vodstveni stili, demokratično vodenje, avtoritarno vodenje, liberalno vodenje, produktivnost zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,63 MB)