| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 77
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Prenova informacijskega sistema za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču
Klemen Kljun, 2021, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti potencial, ki ga ima prenova informacijskega sistema, za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču. V ta namen smo predstavili kategorizacijo skladiščnih informacijskih sistemov, opredelili mere produktivnosti v skladiščih, predstavili skladiščno poslovanje izbranega podjetja, predstaviti izbran informacijski sistem ter izmeriti produktivnost zaposlenih pred prenovo skladiščnega informacijskega sistema in po njej.
Keywords: produktivnost zaposlenih, skladišče, informacijski sistem
Published: 30.11.2021; Views: 36; Downloads: 3
.pdf Full text (1,08 MB)

2.
Primerjava produktivnosti dela v izbranih evropskih gospodarstvih
Evelin Landeker, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu preverjamo hipoteze o tendenčno počasnejši rasti produktivnosti dela in skupne faktorske produktivnosti v šestih evropskih gospodarstvih in v šestih gospodarskih sektorjih znotraj okvirnega obdobja od 1990 do 2019. Povprečne letne stopnje rasti BDP na uro dela in rasti BDP na zaposlenega se v drugem obdobju primerjalno s prvim obdobjem znižujejo v petih od šestih preučevanih držav, medtem ko se povprečne letne stopnje rasti BDP na prebivalca zmanjšujejo v vseh preučevanih državah. V petih od šestih opazovanih držav so se povprečne letne stopnje rasti skupne faktorske produktivnosti v letih od 2008–2018 glede na obdobje 1991–2007 zmanjšale. Sektor kmetijstva, gozdarstva in ribolova in sektor finančnih in zavarovalniških dejavnostih izkazujejo zniževanje povprečnih letnih stopenj rasti realne dodane vrednosti na uro dela v drugem časovnem okviru glede na prvi časovni okvir v vseh obravnavanih državah.
Keywords: produktivnost dela, skupna faktorska produktivnost, proizvodna funkcija, evropska gospodarstva.
Published: 08.11.2021; Views: 61; Downloads: 4
.pdf Full text (2,17 MB)

3.
Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0
Rok Črešnar, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Keywords: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Published: 04.11.2021; Views: 102; Downloads: 22
.pdf Full text (5,32 MB)

4.
Analiza orodij za delo na daljavo in ocena pripravljenosti organizacij na spremembe pogojev dela
Kamelija Chavdarova, 2021, master's thesis

Abstract: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Keywords: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Published: 24.05.2021; Views: 186; Downloads: 60
.pdf Full text (1,42 MB)

5.
Določanje vpliva oblike, mase in položaja komisionirne enote na produktivnost
Tjaša Vovk, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Učinkovit ter dobro načrtovan komisionirni sistem sta velik plus za številna podjetja. Kljub temu, da je v današnjem času na voljo veliko različnih avtomatiziranih komisionirnih sistemov, pa v distribucijskih centrih ter skladiščih še zmeraj prevladuje ročno komisionirnanje. Ročno komisioniranje je zamudno ter porabi precej dragocenega časa, hkrati pa lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje komisionarjev. Zato je pomembno iskanje rešitev za hitrejše in učinkovitejše ročno komisioniranje, ki v čim manjši meri negativno obremenjuje komisionarje. V diplomski nalogi smo se posvetili predvsem analizi produktivnosti ročnega komisioniranja lahkih komisionirnih enot, ki so uskladiščeni na takšen regal, da lahko komisionar dostopa do vseh odlagalnih mest brez pomoči tehničnih naprav, kot so viličarji, lestve in podobno. S pomočjo eksperimentalne metode ter statistične analize smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da imata tako masa kot velikost komisionirne enote vpliv na produktivnost. Prav tako so pokazali, da odlagalno mesto vpliva na hitrost jemanja komisionirne enote iz regala. Torej, produktivnost oziroma čas jemanja bi lahko izboljšali na podlagi dobre razporeditve komisionirnih enot na regalu, saj bi se čas jemanja ob pravilni postavitvi teh enot lahko skrajšal.
Keywords: človek k blagu, komisionirna enota, produktivnost, ročno komisioniranje, distribucijska logistika
Published: 04.12.2020; Views: 285; Downloads: 43
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
Izboljšava transakcije v programu SAP
David Skok, 2020, undergraduate thesis

Abstract: S to nalogo želimo prikazati, kako smo dosegli pohitritev programskih rešitev SAP, ki so bile zaradi vse večjega obsega dela nujno potrebne in niso zadoščale trenutnim programskim rešitvam. Naloge smo se lotili tako, da smo transakcijo v programu SAP izboljšali, saj so je uporabniki vajeni in ne bo potrebe po dodatnih izobraževanjih. Posledično lahko rešitve dosežemo v hitrejšem času kot sicer. S pohitritvijo programskih rešitev smo prišli do pričakovanih rezultatov, delo uporabnikov je sedaj hitrejše, natančnejše ter brez napak. Sedaj se lahko zanesejo na proces avtomatizacije in so skoraj neodvisni od človeškega faktorja. S pohitritvijo programskih rešitev smo ugodili tudi poslovodstvu, ker smo zmanjšali stroške, ki so nastali zaradi napak, ki so se prej dogajale.
Keywords: program SAP, izboljšava transakcije, pohitritev, produktivnost
Published: 01.12.2020; Views: 580; Downloads: 0
.pdf Full text (1,85 MB)

7.
Analiza gospodarnosti robotizirane proizvodne linije UK 38 v podjetju Unior d.d.
Timotej Kotnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje Unior d. d. je eno izmed najpomembnejših dobaviteljev kovanih avtomobilskih delov najuglednejših evropskih avtomobilskih proizvajalcev. Avtomobilska industrija se v današnjem času vse bolj razvija in posledično se zaostruje trg. Ker mora podjetje napredovati in se razvijati, je bila v ta namen postavljena proizvodna kovaška linija UK 38 z avtomatiziranim utopnim kovanjem. Diplomsko delo je namenjeno analizi gospodarnosti delovanja kovaške linije UK 38 ter preračunu stroškov, produktivnosti in povrnitve investicije v avtomatizacijo utopnega kovanja. Avtomatizacija utopnega kovanja je občutno vplivala na zmanjšanje stroškov ter povečanje produktivnosti.
Keywords: kovanje, gospodarnost, kovaška linija UK 38, stroški, produktivnost
Published: 24.09.2020; Views: 217; Downloads: 59
.pdf Full text (4,22 MB)

8.
Pilotna uporaba pametnih očal za komisioniranje
Evelin Kuzma, 2019, master's thesis/paper

Abstract: Dandanes pametna tehnologija dosega vse večje razsežnosti. Ta kaže prednosti tudi v proizvodno naravnanih podjetjih. V ta namen bomo raziskali obstoječe zapise o uporabi pametnih očal, poiskali primere pametnih očal na trgu in primere testiranja oziroma uporabe očal v praksi. Sledi analiza eksperimenta testiranja pametnih očal in ročnega terminala. Ugotavljali smo možne težave, ki imajo vpliv na čas skeniranja kod s pametnimi očali. Ob tem nas je zanimala možnost fizične obremenjenosti uporabnikov ob delu z očali. Temu sledi analiza anketnega vprašalnika, ki obsega tri sklope vprašanj, o uporabi pametnih očal, o uporabi ročnega terminala ter primerjavo uporabe obeh tehnologij.
Keywords: obogatena resničnost, pametna očala, ročni terminal, komisioniranje, produktivnost, fizična obremenjenost
Published: 13.01.2020; Views: 536; Downloads: 52
.pdf Full text (2,48 MB)

9.
Ključni kazalniki uspešnosti v proizvodnih podjetjih
Tadej Varl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili proizvodno dejavnost in njen razvoj od prve industrijske revolucije pa vse do četrte industrijske revolucije, s katero se trenutno soočajo proizvodna podjetja. Nato smo za boljše razumevanje teme kot tudi pomena proizvodne dejavnosti predstavili pomen proizvodne dejavnosti danes, v svetovnem in slovenskem gospodarstvu. Za celovito razumevanje teme pa smo tudi definirali poslovne in proizvodne procese. Nadalje smo definirali pojme oz. koncepte produktivnosti, učinkovitosti in uspešnosti, katerih razumevanje bo pomembno za ugotavljanje raziskovalnega vprašanja. Prav tako smo definirali povezave med pojmi in ugotovili, da se v praksi pogosto zamenjujejo oz. niso povsem jasni, čeprav so omenjeni koncepti med seboj soodvisni. Teoretični in praktični del sta se prepletala v poglavju, v katerem predstavljamo ključne kazalnike uspešnosti. Najprej ugotavljamo, kakšne lastnosti mora imeti dobro zastavljen kazalnik uspešnosti ter kakšno vrednost prinaša merjenje le-teh podjetju. Nato smo uvrstili različne ključne kazalnike uspešnosti v posamezne kategorije, katere so v praksi pogosto uporabljene. Definirali smo tudi standard ISO 22400, MESA International in WERC kot primere dobre prakse. Nadalje smo ugotavljali tudi, kakšen je pomen sistema za merjenje uspešnosti proizvodnje in tako podrobneje predstavili sistem uravnoteženih kazalnikov. Na koncu pa smo podali predloge za prakso, ki so sestavljeni iz ugotovitev in spoznanj dela diplomskega projekta. Predlogi za prakso bodo vključevali nasvete, kako se lotiti implementiranja ključnih kazalnikov uspešnosti, da se izboljša poslovanje podjetja.
Keywords: proizvodnja, produktivnost, učinkovitost, uspešnost, ključni kazalniki uspešnosti, sistemi za merjenje uspešnosti proizvodnje, sistem uravnoteženih kazalnikov, ISO 22400.
Published: 07.11.2018; Views: 1862; Downloads: 547
.pdf Full text (2,21 MB)

10.
Računalniško podprto konstruiranje horizontalnega vrtalnega stroja za vrtanje mazalnih izvrtin za kmetijske stroje
Marko Jazbec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu, se bom osredotočil na konstruiranje novega horizontalnega vrtalnega stroja, s katerim bi avtomatizirali postopek vrtanja izvrtin ter s tem skrajšali čas vrtanja. Vrtanje mazalnih izvrtin v rotorje mulčerjev se je izvajalo z ročnim horizontalnim vrtalnim strojem, kjer je postopek vrtanja trajal približno 5 do 15 minut, odvisno od globine izvrtine in od spretnosti delavca. Najpomembnejši cilj, ki smo ga dosegli, je, da smo čas vrtanja izvrtine prepolovili. Delavcu smo omogočili, da med vrtanjem vreže navoj v izvrtino, med tem ko stroj obratuje, kar pri prejšnjem ni bilo mogoče.
Keywords: vrtalni stroj, produktivnost, avtomatizirano, ročno, konstruiranje
Published: 25.09.2018; Views: 500; Downloads: 150
.pdf Full text (4,31 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica