Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gonilna sila svetovnega gospodarstva so mala in srednje velika podjetja, ki zagotavljajo uravnotežen ekonomski razvoj in veliko kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Prav na plečih izvozno naravnanih uspešnih slovenskih MSP se je Slovenija uspela izvleči iz zubljev gospodarske krize in ponovno postala perspektivno evropsko gospodarstvo. To dejstvo je v nas zbudilo zanimanje in posledično vprašanje, kateri so glavni dejavniki, ki so tem podjetjem pomagali preseči krizo na področju upravljanja prodajnih poti. V naši raziskavi smo s pomočjo pregleda teorije mednarodnega marketinškega menedžmenta raziskali teoretična ozadja marketinškega spleta, načinov vstopa na tuje trge in razvoja ter upravljanja prodajnih poti. Na podlagi teoretičnih izhodišč ter predhodnih raziskav smo izoblikovali konceptualni okvir, s katerim smo določili trditve iz naslednjih tematskih sklopov: izbor primernih prodajnih poti, pomembnost vlaganj slovenskih MSP, uspešnost premagovanja ovir slovenskih MSP in pravočasnost odzivov v času krize. S pomočjo trditev iz navedenih tematskih sklopov smo dobili vpogled v to, katere spremenljivke imajo največji vpliv na uspešno upravljanje prodajnih poti na tujih trgih. V nadaljevanju raziskave smo pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika interpretirali in jih uporabili za oblikovanje odgovorov na štiri zastavljene hipoteze. V hipotezi H1 nas je zanimalo, ali so uspešna slovenska MSP, ki tržijo svoje produkte s pomočjo kombinacije posrednih in neposrednih prodajnih poti, uspešnejša pri upravljanju prodajnih poti na tujih trgih. Ugotovili smo, da podjetja, ki svoje produkte tržijo s pomočjo kombinacije posrednih in neposrednih prodajnih poti, pri upravljanju prodajnih poti na tujih trgih niso bolj uspešna od podjetij, ki to počno posredno ali neposredno. Slovenska MSP, ki dajejo večji pomen intenzivnosti vlaganj v razvoj prodajnih poti, so uspešnejša pri upravljanju prodajnih aktivnosti na tujih trgih. Trditev navedene hipoteze H2 se je izkazala za pravilno. Na podlagi izsledkov naše raziskave lahko potrdimo hipotezo H3, saj je bilo ugotovljeno, da podjetja, ki uspešneje premagujejo ovire pri poslovanju na tujih trgih, prav tako uspešneje upravljajo prodajne aktivnosti na tujih trgih. S pomočjo zadnje hipoteze H4 smo prišli do ugotovitve, da so bila slovenska MSP, ki so pravočasno reagirala na pritiske recesije, uspešnejša pri obvladovanju prodajnega procesa na tujih trgih v kriznem obdobju. Končne ugotovitve so nam pomagale pri izoblikovanju prilagodljivega pristopa razvoja prodajnih poti za MSP na tujih trgih. Iz naše raziskave lahko podjetja pridobijo nekaj pomembnih informacij za izpeljavo uspešne internacionalizacije podjetja zlasti na področju razvoja uspešnega modela prodajnih poti.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, tuji trgi, prodajne poti, načini vstopa na tuji trg, marketinški splet.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1436; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: Elektronsko bančništvo omogoča enostavno poslovanje kadarkoli in kjerkoli brez obiska bančnih poslovalnic. Pri elektronskem bančništvu ne govorimo le o poslovanju preko spletne banke, ampak tudi o poslovanju s pomočjo pametnih mobilnih aparatov, osebnega ali tabličnega računalnika, interneta, POS terminalov, bankomatov, elektronskega denarja itd. V svojem diplomskem delu, z naslovom Integracija elektronskih prodajnih poti na primeru Banke Koper, sem ugotovila, da gotovinsko poslovanje iz dneva v dan izgublja na pomenu. Elektronsko bančništvo vse bolj izriva klasični način poslovanja z banko. Sodobne storitve so popolnoma avtomatizirane, dosegljive kjerkoli in kadarkoli in dovolj varne za uporabnika. Zaradi življenjskega ritma danes ljudje enostavno nimajo časa za obiske v bančnih poslovalnicah. Elektronsko bančništvo jim omogoča, da ne po nepotrebnem izgubljajo časa s čakanjem v vrstah, saj lahko večino bančnih storitev opravljajo kar od doma, izven pisarne, na vlaku ali dopustu, ne glede na kraj in čas. Cene storitev so občutno nižje v primerjavi s storitvami na bančnem okencu, zlasti pri večjih zneskih. Imajo večjo preglednost, enostavno uporabo in hkrati tudi večjo zasebnost kot v poslovalnici. Skratka, komitenti se danes vedno bolj usmerjajo k ciljem sodobnih bank in tako izrivajo standardne transakcije. Elektronsko bančništvo pa ne prinaša ugodnosti samo komitentom, ampak tudi banki. Z uvedbo elektronskega bančništva banka pridobi številne ugodnosti in prednosti, kot so boljši nadzor finančnega poslovanja, diskretnost, varnost, enostavna uporaba, nizki stroški in kar je seveda najbolj bistveno, prihranek na času. Hkrati pa s kakovostnimi bančnimi izdelki in storitvami ugodi željam in potrebam komitentom. Število uporabnikov elektronskega bančništva iz dneva v dan narašča, vendar se najdejo tudi posamezniki, zlasti starejša populacija, ki se oklepajo tradicionalnega načina poslovanja in dolgih vrst pri bančnem okencu. Razlog je predvsem v tem, da ne zaupajo novi tehnologiji oziroma nimajo dovolj potrebnega znanja za uporabo sodobnega bančništva. Zadnje poglavje diplomskega dela sem v celoti posvetila predstavitvi Banke Koper in njenim elektronskim prodajnim potem, od klasičnih do najsodobnejših. Osrednjo vlogo ima pri negotovinskem poslovanju, na področju poslovanja s karticami pa opravlja storitve za tretjino bank po vsej državi. Banka Koper je kot prva v Sloveniji ponudila prvo osebno spletno banko in omogočila komitentom opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev z uporabo sodobnih bančnih poti. Predstavlja izredno bistveno novost na slovenskih tleh, saj poslovanje poteka na osnovi najsodobnejših tehnoloških rešitev.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronske prodajne poti, bančne storitve, bankomat, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, varnost poslovanja
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1902; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Za toplotno zaščito ovoja zgradbe se uporabljajo številni materiali, ki imajo različne lastnosti. Za namen izbire med določenimi variantami, je mogoče uporabiti metodo vrednostna analiza. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena vrednostna analiza kot metoda za ocenjevanje ekonomičnosti gradbenih izdelkov in je v nadaljevanju prikazana njena izvedba na primeru izbire toplotnoizolacijskega materiala za toplotno zaščito poševne strehe med špirovci. V drugem delu diplomskega dela je opredeljen marketinški splet in njegove posamezne aktivnosti ter analiziran marketinški splet štirih proizvajalcev in enega distributerja toplotnoizolacijskih materialov, ki delujejo na našem trgu.
Ključne besede: vrednostna analiza, toplotnoizolacijski materiali, steklena volna, kamena volna, ekspandirani polistiren, lesna vlakna, ovčja volna, celuloza, marketinški splet, izdelek, cena, marketinško komuniciranje, prodajne poti
Objavljeno v DKUM: 29.09.2011; Ogledov: 2976; Prenosov: 349
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Tema, ki smo jo obravnavali v diplomski nalogi, spada med strateške odločitve v marketingu. Izbira prodajnih poti je eno najpomembnejših področij v organizaciji, ki vpliva na uspešnost organizacije, po eni strani na uspešnost prodaje in po drugi strani na finančno uspešnost — stroške. V teoretičnem delu smo ugotovili, kako pomembna je pravilna izbira prodajnih poti, kako se le-te povezane z ostalimi komponentami marketinškega spleta, podrobneje smo opredelili pomen prodajnih poti, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Raziskava v nalogi je pokazala, da posamezne prodajne poti dosežejo različno število potencialnih kupcev, njihove cene pa so prav tako zelo različne. Organizacija mora torej izbrati pravo ciljno skupino in njim prilagoditi primerne prodajne poti.
Ključne besede: Marketing Raziskava v marketingu Prodajne poti Nepremičnina Trg nepremičnin Mediji oglaševanja
Objavljeno v DKUM: 15.07.2010; Ogledov: 1943; Prenosov: 233
Celotno besedilo (792,97 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se odločili, da bomo predstavili internetno bančništvo prebivalstva, ki postaja vse bolj uporabna storitev s strani komitentov, pomembno pa je tudi, da banka na trgu še naprej ostane konkurenčna. Najprej smo predstavili elektronsko poslovanje, opredelili pojem elektronskega poslovanja in opisali značilnosti elektronskega poslovanja. Opisali smo tudi elektronsko bančništvo, razvoj elektronskega bančništva in njegove značilnosti. Nadalje smo našteli ter na kratko opisali elektronsko prodajne poti v bankah: plačilne kartice, mobilno bančništvo, bankomati, telefonsko bančništvo in internetno bančništvo. Večji poudarek smo dali internetnemu bančništvu, kjer smo primerjali stroške spletnega bančništva nekaterih bank v novembru 2008 in januarju 2009. Našteli smo tudi prednosti internetnega bančništva, ki ga le-to prinaša tako banki kot tudi komitentu. Dodali smo tudi nekaj tveganj, ki se pojavljajo pri uporabnikih internetnega bančništva. Raziskali smo tudi uporabo internetnega bančništva v državah EU, hkrati pa smo se lotili tudi varnosti in varnostnih ukrepov ter nekaterih koristnih napotkov, ki jih priporoča Microsoft Slovenija za varno uporabo internetnega bančništva. V zadnjem poglavju smo opisovali internetno bančništvo prebivalstva na primeru izbranih slovenskih bank: Deželne banke Slovenije d. d., Nove Ljubljanske banke d. d., Raifffeisen Banke, Hypo Alpe-Adria-Bank d. d. in Nove Kreditne banke Maribor d. d. Za vsako posamezno banko smo opisali nastanek banke, katere organizacijske enote sestavljajo banko, kakšne dejavnosti opravlja banka, nenazadnje pa smo opisali storitev internetnega bančništva za vsako posamezno banko. Ker so uporabniki internetnega bančništva vse zahtevnejši, se banke zavedajo, da morajo slediti tehnološkemu napredku, saj bi jim v nasprotnem primeru konkurenca speljala komitente. Lahko tudi trdimo, da se vse več ljudi odloča za opravljanje bančnih poslov preko interneta, saj lahko na ta način bančne zadeve uredijo hitreje in udobneje. Razen tega pa je elektronsko bančništvo veliko cenejše kot pa klasičen način poslovanja, tako za banko kot tudi za komitenta.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko prodajne poti, plačilna kartica, mobilno bančništvo, bankomat, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo, varnostni ukrepi internetnega bančništva, DBS NET, NLB Klik, RaiffeisenNET, HYPOnet, Bank@Net.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2009; Ogledov: 3916; Prenosov: 768
Celotno besedilo (507,43 KB)