| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 62
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Raba jezika v upravnih postopkih
Polonca Kovač, 2018, review article

Abstract: Jezik je pomembna prvina tudi za varstvo pravic strank, saj je že ustavno zagotovljeno posebno varstvo pripadnikov italijanske in madžarske manjšine, invalidov in tujcev oziroma vseh strank v upravnih razmerjih. Prispevek je osredotočen na študijo razsežnosti regulacije rabe jezika v upravnih postopkih kot temeljnem procesu dela v javni upravi. Rezultati analize upravne prakse po različnih virih (judikatura, analize Ministrstva za javno upravo /MJU/, portal Upravna svetovalnica in anketa med načelniki upravnih enot) kažejo, da pri izvajanju splošne (zlasti Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/) in področne zakonodaje pretežno ne prihaja do težav, razen na področju tujcev. Zato za v prihodnje predlagam le nomotehnične izboljšave, v ostalem pa usmerjeno in sistemsko skrb za jezikovne pravice z ozaveščanjem uradnih oseb in splošne javnosti.
Keywords: upravni postopek, jezik, človekove pravice, jezik, varstvo pravic, procesno pravo, upravna praksa
Published: 11.10.2018; Views: 387; Downloads: 62
.pdf Full text (483,92 KB)
This document has many files! More...

2.
Učinkovitost Uredbe o postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbe
Tjaša Ivanc, 2014, original scientific article

Abstract: Ta prispevek obravnava evropski postopek v sporu majhne vrednosti, ki je prvi uvedel kontradiktorni postopek, s ciljem poenostavitve in pospešitve reševanja sporov s čezmejnim elementom in znižanjem stroškov. Evropski postopek majhne vrednosti je alternativni postopek, kar omogoča strankam, da se odločijo bodisi za postopek na podlagi zakonov držav članic ali za nadnacionalni postopek. Gre za evropski instrument, ki omogoča medsebojno priznanje sodnih odločb v civilnih zadevah in izvršitev sodnih odločb v državah članicah z izključitvijo eksekvature. Uredba št. 861/2007 o postopkih v sporih majhne vrednosti predvideva pisen postopek na podlagi standardnih obrazcev, pospešuje uporabo modernih komunikacijskih tehnologij in določa minimalne procesne standarde za varstvo pravic. Kljub prednostim pa so sodišča s tem postopkom v državah članicah slabo seznanjena. Avtorica predstavi normativni in empirični vidik Uredbe št. 861/2007 ter izpostavi trenutne slabosti, zaradi katerih uporaba tega nadnacionalnega postopka v praksi ni zaživela, kot je bilo pričakovano ob njenem sprejetju.
Keywords: civilno procesno pravo, evropski postopek majhne vrednosti, civilne zadeve, Uredba (ES) št. 861/2007, predlog sprememb uredbe Sveta (ES) št. 861/2007, primerjalno pravo
Published: 02.08.2018; Views: 457; Downloads: 33
.pdf Full text (405,31 KB)

3.
4.
Die Landwirtschaftsgerichte in Deutschland zwischen freiwilliger und streitiger Gerichtsbarkeit sowie Alternativen zur gerichtlichen Streiterledigung in Landwirtschaftssachen
Wolfgang Winkler, 2010, original scientific article

Abstract: Nemška sodišča za kmetijske zadeve med nepravdnim in pravdnim sodstvom ter alternativno reševanje sporov v kmetijskih zadevah V Nemčiji obstajajo posebna sodišča za kmetijsko dejavnost, ki so sestavljena iz poklicnih sodnikov in kmetovalcev. Za te postopke veljajo v splošnem predpisi o nepravdnem postopku. Ta posebna sodišča so pristojna tudi za spore iz pogodb o zakupu kmetijskih zemljišč. Za takšne postopke veljajo predpisi o pravdnem postopku. Ustanovitev posebnih sodišč za kmetijsko dejavnost, v sestavi katerih sodelujejo tudi poklicni kmetovalci, se je izkazala za dobro odločitev. Z njihovim strokovnim znanjem in poznavanjem razmerij na področju kmetijstva namreč pomembno prispevajo k razrešitvi sporov iz kmetijske dejavnosti. Prav tako pa so se oblikovale različne oblike izvensodne poravnave, ki imajo tudi v sporih iz kmetijske dejavnosti pomembno vlogo: razsodništvo, arbitraža, mediacija, poravnava pred notarjem.
Keywords: civilno procesno pravo, kmetijstvo, spori, reševanje, pravdni postopek, nepravdni postopek, sodišča, Nemčija
Published: 23.07.2018; Views: 420; Downloads: 17
.pdf Full text (118,83 KB)

5.
Rešavanje prethodnog pitanja u vanparničnom postupku Republike Makedonije
Arsen Janevski, Tatjana Zoroska-Kamilovska, 2010, original scientific article

Abstract: Reševanje predhodnih vprašanj v nepravdnem postopku Republike Makedonije Avtorja analizirata pravila za reševanje vprašanja za predhodno odločanje v nepravdnem postopku v Republiki Makedoniji in navajata, da se režim reševanja teh vprašanj v nepravnih postopkih razlikuje od režima v pravdnem postopku. Ker so nepravdni postopki zelo heterogeni, vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Republike Makedonije iz leta 2008 poleg splošnih pravil za reševanje vprašanj za predhodno odločanje tudi posebna pravila v določenih postopkih. Splošno pravilo pooblašča nepravdno sodišče, da samo reši predhodno vprašanje, če o zadevnem vprašanju pristojni organ še ni dokončno odločil. Lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da se vprašanje reši v sodnem ali upravnem postopku. Ker nepravdni postopek ni najbolj prilagojen reševanju sporov med strankami, je nepravdno sodišče v primeru spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, dolžno glede reševanje le-teh napotiti stranke na pravdo. Avtorja prav tako analizirata še posebna pravila Zakona o nepravdnem postopku Republike Makedonije za rešitev vprašanja za predhodno odločanje v lastninskopravnih razmerjih.
Keywords: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek, Makedonija
Published: 23.07.2018; Views: 568; Downloads: 32
.pdf Full text (99,78 KB)

6.
Smiselna uporaba ZPP v nepravdnem postopku
Lojze Ude, 2010, professional article

Abstract: Avtor v prispevku obravnava smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih v Sloveniji. Pri tem opisuje genezo nastanka določbe 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, prikaže rešitve v primerjalnem pravu in razlaga pojem smiselne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih ter predstavi primere iz sodne prakse. Avtor je mnenja, da bi bilo treba v nepravdnem postopku opredeliti več procesnih določb in iz njega izločiti splošno sklicevanje na Zakon o pravdnem postopku le, če bi iz sodne prakse izhajalo, da sodišča pogosto kljub splošni napotitveni normi ne uporabljajo določb Zakona o pravdnem postopku oz. njegovih procesnih institutov, kot so v tem zakonu opredeljeni.
Keywords: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek
Published: 23.07.2018; Views: 569; Downloads: 93
.pdf Full text (88,96 KB)

7.
Präklusionswirkungen in außerstreitigen Antragsverfahren
Wolfgang Jelinek, 2010, original scientific article

Abstract: Prekluzije v nepravdnih predlagalnih postopkih: avstrijsko pravo Nov avstrijski zakon o nepravdnem postopku kaže, da obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo preiskovalnega načela v vseh nepravdnih postopkih, tudi v tistih, ki se začnejo na predlog in zadevajo stvarnopravne in stanovanjske zadeve. Kljub temu pa vsebuje avstrijski nepravdni postopek mnogo razpravnih elementov, kot npr. dolžnost strank, da sodelujejo s sodiščem pri zbiranju procesnega gradiva. Poleg tega velja v zelo omiljeni različici tudi prekluzija navajanja novot (ius novorum), seveda z namenom koncentracije in pospešitve postopka. Nepravočasno navajanje novih dejstev in novot ima lahko za neaktivnega udeleženca negativne posledice. Prav tako se šteje, da pasivna stranka priznava navedbe nasprotnega udeleženca, vendar pa to ne pomeni, da sodišče priznanih dejstev ne sme preizkusiti. Posledično je mogoče zaključiti, da velja v avstrijskem nepravdnem postopku oslabljeno preiskovalno načelo.
Keywords: procesno pravo, nepravdni postopek, preiskave, dokazi, roki, Avstrija, prekluzija, preiskovalno načelo, razpravno načelo, sodelovanje strank, koncentracija postopka, ius novorum
Published: 23.07.2018; Views: 319; Downloads: 34
.pdf Full text (122,49 KB)

8.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, original scientific article

Abstract: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Keywords: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Published: 23.07.2018; Views: 301; Downloads: 19
.pdf Full text (132,36 KB)

9.
Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 o medsebojnem sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah in Zakon o pravdnem postopku Republike Slovenije
Nina Betetto, 2010, original scientific article

Abstract: Avtorica v prispevku obravnava nekatera vprašanja v zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 o medsebojnem sodelovanju sodišč držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se dotikajo področja njene uporabe z vidika rationae materiae, v povezavi z domačim civilnim procesnim pravom. Pojem pridobivanja dokazov, ki ga je treba razlagati evroavtonomno, se nanaša na vsak sodni ukrep z namenom pridobivanja podatkov, ki sodniku pomaga, da si ustvari prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. V zvezi z določbo, da se zaprosilo lahko nanaša tudi na dokaz, ki je namenjen uporabi v predvidenem sodnem postopku, je bolj prepričljivo stališče, da področje uporabe uredbe ne obsega postopkov, ki so z vidika samega pridobivanja dokazov šele informativne narave. Kadar gre za čezmejno pridobivanje dokazov, mora sodišče odločitev o tem, kako bo pridobilo dokaze, sprejeti na podlagi skrbne presoje vseh okoliščin primera. Omenjena uredba se ne nanaša na ekstrateritorialne pozive za predložitev dokazov in ne velja načelo njene ekskluzivnosti, zato je treba odgovor, ali je njihova uporaba dovoljena ali ne, iskati v domačem pravu.
Keywords: civilno procesno pravo, gospodarsko pravo, pravdni postopek, dokazi, dokazni postopek, sodišča, mednarodno sodelovanje, Evropska unija
Published: 23.07.2018; Views: 633; Downloads: 50
.pdf Full text (96,40 KB)

10.
Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti
Damjan Orož, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova obravnavan kot fenomen pravne varnosti; institut, ki ni samo materialne, je tudi procesne narave, katerega bistvena lastnost v naši ureditvi je njegova izključnost. To je hkrati izhodišče za določitev tako teme kot tudi polja raziskovanja. Doktorska disertacija prinaša pomembne sklepe, ki jih navajam v nadaljevanju. Na ugovor zoper sklep o izvršbi je treba najprej gledati kot na pravico dolžnika do izjave v postopku (22. člen Ustave). Da je hkrati pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, je drugotnega pomena. Ker je ugovor v našem sistemu izključne narave, mora biti ugovorni postopek voden tako, da obema strankama omogoča izvajanje pravice do sodelovanja v postopku. Logična posledica izključnosti je obseg upoštevnih ugovornih razlogov. Z ugovorom je dopustno uveljavljati prav vse ugovorne razloge, zaradi katerih je izvršba nedopustna. Če sodišče ne upošteva, da je ugovor dolžnikovo edino pravno sredstvo, je dolžniku odvzeta ustavna pravica do sodelovanja v postopku, predvsem pa pravica do pravnega varstva. Drugo, od tega ločeno vprašanje je, ali je optimalno, da o prav o vseh ugovornih razlogih odloča sodišče v izvršilnem postopku oziroma kako odprto je polje uporabe načela proste presoje dokazov v izvršilnem postopku. Sistem, ki bi dolžnika omejeval z dopustnimi ugovornimi razlogi in dokaznimi sredstvi, bi bil neustaven, če ne bi hkrati dolžniku ponudil drugih možnosti, to je možnosti izven tekočega izvršilnega postopka, da doseže učinkovito zaščito svojih pravic. Dokazano je, da je naša ureditev ugovornega postopka najenostavnejša. Dolžnik vsa nasprotovanja izvršbi uveljavi z enim pravnim sredstvom in to znotraj izvršilnega postopka. Zanj je taka pot ne samo najcenejša, je tudi najučinkovitejša. S tem naša ureditev bistveno odstopa od primerljive avstrijske, pa tudi nemške ureditve, ki sta v tem pogledu zelo zahtevni in komplicirani. Hkrati odstopa tudi od hrvaške ureditve, s katero nas povezuje nekdaj skupni izvršilni zakon. V naši ureditvi je spreminjanje postopkovnih zakonov pogosto. Doktorska disertacija je pokazala, da ureditev ugovora v našem pravu ne potrebuje bistvenih sprememb. Vsekakor ne v smeri razdrobitve ugovora na več pravnih sredstev. Zakonodajalec naj ima v mislih, da vsaka korenita sprememba postopkovnega zakona zahteva korenit odziv pravne prakse in pravne teorije ter čas za dosego usklajenih stališč, kar je nujno potrebno za zagotavljanja enakega varstva pravic. Zgodovinsko gledano je sedanja ureditev ugovora posledica ugotovitve o zlorabi izvršilnih tožb in težav, ki jih je imela sodna praksa pri odločanju o ugovoru po ureditvi pred spremembno ZIZ-A. Ureditev ugovornega postopka ni optimalna. De lege ferenda bi bilo treba slediti razlogom Ustavnega sodišča in v zakonu poudariti pomen ugovora kot oblike izvajanja pravice do izjave v postopku. Pri tem bi bilo treba razmisliti, ali bi vsaj pri opozicijskih ugovornih razlogih in ugovornem razlogu neprehoda terjatve ali obveznosti omejili dopustnost dokazov le na listinske dokaze, pa še te le na tako imenovane kvalificirane listine, ob dodatnem upoštevanju zakonskih domnev, splošno znanih dejstev in splošnega pravila o nespornosti ugovarjanih dejstev. To bi bilo primerno zlasti pri izvršbi denarnih terjatev.
Keywords: ugovor zoper sklep o izvršbi, ugovorni razlogi, obrazložitev ugovornih razlogov, opozicijski ugovori, impugnacijski ugovori, tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, negativna ugotovitvena tožba, insolvenčni postopek, materialno procesno vodstvo v postopku ugovora.
Published: 08.06.2018; Views: 2469; Downloads: 586
.pdf Full text (4,04 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica