Search the digital library catalog

Abstract: Stopnja brezposelnosti pomembno vpliva na trg dela in na blaginjo državljanov, zaradi česar so ukrepi, ki bi lahko vplivali na stopnjo brezposelnosti, zelo pomembni. Eden od njih bi lahko bil vpliv na stopnjo obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja (plače). Med obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja prištevamo vse dajatve, ki jih je od predmetnega dohodka treba obračunati in plačati, najpogosteje sta to akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. V nalogi smo proučevali, ali sta stopnja brezposelnosti in stopnja obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja med sabo povezani. Povezanost smo proučevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 za 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, in na dveh nivojih dohodka iz delovnega razmerja (67 % in 167 % povprečne plače). V Sloveniji smo za oba nivoja dohodka ugotovili pozitivno močno povezanost v letih od 2005 do 2008, v letih od 2008 do 2015 pa smo ugotovili negativno močno povezanost pri nižjem nivoju dohodka. Ob proučevanju 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, pa smo povezanost pri nižjem nivoju dohodka ugotovili pri devetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Poljski, Latviji, Španiji in Luksemburgu ter negativno pri Franciji, Danski, Litvi in Sloveniji), pri višjem nivoju dohodka pa smo povezanost ugotovili pri desetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Irski, Poljski in Portugalski ter negativno pri Belgiji in Danski). Z raziskavo smo ugotovili, da povezanosti v večini primerov ne ugotovimo, če pa jo že, je ta močna.
Keywords: brezposelnost, obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, dohodnina, prispevki za socialno varnost povezanost, Slovenija, države Evropske unije.
Published in DKUM: 16.08.2018; Views: 1684; Downloads: 171
Full text (1,25 MB)

Abstract: Tematika študentskega dela je že kar nekaj časa zelo privlačna in zanimiva, sploh v zadnjem času zaradi spremembe zakonodaje. Čeprav je na to in podobno temo narejenih že kar nekaj raziskav, diplomskih seminarjev in magistrskih nalog, jih na temo nove zakonodaje in njenih vplivov na vse udeležence (dijake, študente, delodajalce) ni prav veliko, zato sem se odločila, da vse to na novo proučim. S študentskim delom sem se srečala tudi v praksi, zato vem, s kakšnimi težavami smo se soočali v prejšnji in se soočamo v zdajšnji zakonodaji.
Keywords: študentsko delo, nova pravna ureditev zakonodaje študentskega dela, delodajalci, študentje, študentski servisi, dohodnina, koncesijska dajatev, prispevki za socialno varnost.
Published in DKUM: 21.03.2018; Views: 1319; Downloads: 144
Full text (1,03 MB)

Abstract: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 1710; Downloads: 303
Full text (983,33 KB)

Abstract: Večina sistemov socialne varnosti v svetu se danes sooča s problematiko zadostnega financiranja. Ob neugodnih demografskih kazalcih in slabi državni ureditvi so najbolj na udaru pokojninski sistemi, kar še posebej velja za sisteme dokladnega financiranja, značilne za države centralne Evrope in tudi Slovenijo. Nezadostnost financiranja zgolj s prispevki iz obveznih zavarovanj na osnovi solidarnosti in vzajemnosti vodi k iskanju novih rešitev. Ob nujnem reformiranju socialnih, predvsem pokojninskih sistemov, se pojavi tudi vprašanje glede zadostne učinkovitosti nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem obveznih prispevkov za socialno varnost. Po učinkovitosti je naš sistem nadzora in pobiranja obveznih prispevkov primerljiv s sistemi v svetu. Tudi tuji sistemi se ukvarjajo s podobnimi problemi kot mi. V osnovi lahko opredelimo dva osnovna modela pobiranja obveznih prispevkov za socialno varnost. Po enem nadzorno funkcijo in funkcijo pobiranja prispevkov opravlja finančna ali davčna uprava, pri drugem modelu pa je nadzor in pobiranje prepuščen socialnim zavodom ali posebni socialni agenciji. Slednji sistemi so trenutno prevladujoči, vendar gre trend v smeri pobiranja in nadzora socialnih prispevkov s strani centralnih davčnih uprav. Države so vzpostavile nadzore preko svojih organov z različnimi pristojnostmi in vlogo v sistemu nadzora. V Sloveniji so se državni organi pristojni za nadzor pobiranja obveznih socialnih prispevkov oblikovali z razvojem pravne ureditve države po osamosvojitvi. Vstop Slovenije v EU je glede nadzora prinesel nove dimenzije. Prilagajanje zahtevam po prostem pretoku blaga, storitev, dela in kapitala, je povzročilo na nekaterih področjih manjšo učinkovitost organov nadzora, saj prost finančni pretok omogoča tudi večje možnosti izogibanja plačevanju davkov in prispevkov. Finančni tokovi so se globalizirali, temu so zelo počasi sledile tudi države s svojimi nadzornimi organi. Bistveni premiki bodo še potrebni, tako na nacionalni, predvsem pa na globalni ravni z ureditvijo ustreznih pretokov informacij med bančnimi institucijami ter organi nadzora posameznih držav. V Sloveniji je nosilec nadzora Finančna uprava Republike Slovenije. Pokojninski in zdravstveni zavod nimata večjih pristojnosti glede nadzora in pobiranja obveznih prispevkov. V magistrski nalogi so podrobneje opredeljeni postopki nadzora po davčni zakonodaji in najpogostejše oblike nepravilnosti, ki se v praksi ugotavljajo v nadzoru. Pri tem so predmet proučevanja predvsem obvezni prispevki za socialno varnost od dohodkov iz delovnega razmerja, saj slednji predstavljajo glavnino vseh pobranih obveznih prispevkov za socialno varnost pri nas. V tem kontekst so predstavljene zakonske določbe s področja davčnega prava, delovnega prava in prava socialne varnosti. Za učinkovitejši nadzor bi veljalo razmisliti o možnostih sprememb nekaterih zakonskih določb, ter izboljšati delovanje davčnega nadzora in inšpekcijskih služb. Slabo je še vedno urejeno področje pravnega varstva delavcev in odgovornosti delodajalcev, ki ne plačujejo obveznih prispevkov. Več pozornosti mora država nameniti tudi področju ozaveščanja davčnih zavezancev o pomenu plačevanja davkov in prispevkov, ter dvigu davčne kulture.
Keywords: socialna varnost, socialno zavarovanje, financiranje socialne varnosti obvezni prispevki za socialno varnost, dohodki iz delovnega razmerja, davčni postopek, davčni nadzor.
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 2442; Downloads: 253
Full text (1,72 MB)

Abstract: V Sloveniji je plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju zakonsko urejen. Kolektivna pogajanja se zgodijo na državni ravni, kar je značilno za centraliziran plačni sistem. Število zaposlenih in povprečna plača v javnem sektorju sta se v Sloveniji konstantno povečevala do leta 2011, ko je vlada z varčevalnimi ukrepi začela zniževati kumulativne stroške dela. Leta 2002 je Slovenija sprejela novi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je poenotil plačni sistem in natančno opredelil plačna razmerja med zaposlenimi z uvedbo plačnih skupin in plačnih lestvic, določil pa je tudi pravila za napredovanje na delovnem mestu. Plača je sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov, ki so natančneje opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Švedska je znana po svojem švedskem modelu državne blaginje, ki se dopolnjuje z rastočim tržnim gospodarstvom. Država ima decentraliziran plačni sistem in zaposleni v javnem sektorju imajo enak pravni status kot v tržnem sektorju. Kolektivna pogajanja o plačah potekajo na okrožnih in regijskih ravneh, največkrat pa kolektivna pogajanja potekajo na individualni ravni med delojemalcem in delodajalcem, pri katerem sodelujejo predstavniki sindikatov. V diplomskem delu predstavljamo značilnosti javnega sektorja v Sloveniji in na Švedskem, opredeljujemo velikost javnega sektorja v obeh državah, predstavljamo gibanje zaposlenih in povprečnih bruto plač. Posebno pozornost namenjamo razvoju plačnega sistema in zakonski ureditvi, predstavljamo kriterije pri oblikovanju plače in njeno sestavo, del pozornosti pa namenimo tudi dohodnini in prispevkom za socialno varnost. V praktičnem delu prikazujemo obračun plače zdravstvenega delavca v Sloveniji in na Švedskem ter primerjamo potek obračunavanja plač.
Keywords: plačni sistem, javni sektor, plača, obračun plače, obdavčenje plače, prispevki za socialno varnost, Švedska
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 2146; Downloads: 342
Full text (2,50 MB)