SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POGOJI ZA ODREDITEV PRIPORA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Polonca Pajnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pripor je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Po svoji pravni naravi pripor ni kazen, ampak je omejevali ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame prostost. Pripor je ukrep, ki ga lahko spremljamo skozi večji del zgodovine. Pomeni najhujši poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki mora zaradi spoštovanja domneve nedolžnosti in možnosti oprostilne sodbe trajati najkrajši potreben čas. Če želimo zoper posameznika odrediti pripor, moramo spoštovati zakonsko predpisane pogoje. Ti pogoji so od države, do države nekoliko različni. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa, da mora biti za odreditev pripora podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kateri od treh pripornih razlogov ter pripor mora biti neogibno potreben za potek kazenskega postopka. Nemški zakon o kazenskem postopku prav tako določa obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, katerega izmed štirih oziroma petih pripornih razlogov ter neogibno potrebnost pripora za potek kazenskega postopka. Razlika med pravnima ureditvama se kaže v določbah o pripornih razlogih. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa obstoj pripornih razlogov, in sicer, begosumnosti, nevarnosti uničenja dokazov ter ponovitvene nevarnosti, medtem ko nemški zakon določa kot priporne razloge dve vrsti begosumnosti (priporni razlog pobega in priporni razlog nevarnosti pobega), nevarnosti uničenja dokazov, hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti. Nemški zakon o kazenskem postopku podrobno našteva primere kaznivih dejanj, ki pomenijo priporna razloga hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti.
Ključne besede: pripor, pogoji za odreditev pripora, utemeljeni sum, priporni razlogi, begosumnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost, hujša kazniva dejanja
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 4635; Prenosov: 476 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (474,76 KB)

3.
Pripor - omejitev človekove svobode : diplomsko delo
Saša Strnad, 2011, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: pripor, priporniki, človekove pravice, temeljne svoboščine, omejitev svobode, diplomske naloge
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1647; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (645,89 KB)

4.
Nadzor nad izvajanjem hišnega zapora : diplomsko delo
Roman Belej, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: zaporne kazni, hišni zapor, pripor, policijski nadzor, elektronski nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1383; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (592,01 KB)

5.
Priporniki v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo
Maruša Klemenčič, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: pripor, priporniki, pravice, zavodi za prestajanje kazni, diplomske naloge
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 1529; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (798,77 KB)

6.
Status pripornikov
Tomaž Bračko, Dušan Peganc, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: pripor, priporniki, mladoletniki, bivalne razmere, zavodi, prestajanje kazni
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 812; Prenosov: 97
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
MIGRACIJSKA PAST: MLADOLETNI MIGRANTI BREZ SPREMSTVA - MED PRIDRŽANJEM IN DEPORTACIJO
Iva Drvarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Mladoletni migranti brez spremstva, katerih število na območju Evropske unije sunkovito narašča in glede na razsežnosti migrantske krize počasi prerašča v enega izmed največjih humanitarnih izzivov od začetka obstoja Evropske unije, spadajo v eno izmed najbolj ranljivih skupin sodobne družbe. Kot taki so glavna tema tega diplomskega dela, v katerem med drugim ugotavljam, da jih v kategorijo posebej ranljivih oseb uvrščata tudi Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Razlogi, zakaj prihajajo v Evropsko unijo, so raznoliki, vendar pa jim lahko skupni imenovalec najdemo v okviru trenutnih svetovnih dogodkov, kot so konflikti na Bližnjem vzhodu in v nekaterih azijskih ter afriških državah, za katere se zdi, da pomembno vplivajo na migracijske tokove. Eden izmed problemov, s katerim se soočajo mladoletniki brez spremstva, je ta, da se pogosto primarno obravnavajo kot migranti in ne kot otroci in glede na to, da so predpisi za zagotovitev zaščite otrok eni izmed najširše ratificiranih in v teh primerih nekako izvisijo, to avtomatsko zniža prag zaščite, ki jim je z njimi zagotovljena. Vse evropske države so ratificirale Konvencijo o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in so s tem prevzele odgovornost za zaščito pravic vseh otrok, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ne glede na njihovo državljanstvo ali pravni status. Če pridejo ti otroci v Evropsko unijo z namenom zaprositve za mednarodno zaščito, so velikokrat soočeni z dolgotrajnimi azilnimi postopki, rezultat katerih so lahko tudi dalj časa trajajoča pridržanja, včasih v vprašljivih razmerah. V priporu se lahko znajdejo tudi v okviru postopka deportacije in vse skupaj na koncu pogosto tvori začarani krog negotovosti-migracijsko past. Na pot se odpravijo v želji po svobodi in boljšem življenju, na koncu pa postanejo žrtve upravnih postopkov, med pridržanjem in deportacijo. Upravni pripor migrantov je tudi glavna tema, obravnavana v tem diplomskem delu, v katerem ugotavljam, da se izvaja bodisi na temelju azilne zakonodaje, bodisi na temelju zakonodaje, katere predmet so postopki vračanja v države izvora. Pripor mladoletnih migrantov brez spremstva sicer ni izrecno prepovedan, vendar pa mednarodno pravo močno nasprotuje njegovi uporabi in poudarja, da se naj odreja le kot skrajni ukrep, ki traja najkrajši možen čas. Nadalje mora biti pripor nujno potreben, smoteren in sorazmeren z legitimnimi cilji, ki jih zasleduje. Nikoli ne sme biti arbitraren, vsakršne možnosti za njegovo odredbo pa morajo biti natančno opredeljene v zakonih. Glavno vodilo v vseh postopkih, ki se nanašajo na otroke je načelo največje koristi otroka. Kadar ta odkazuje na to, da se naj mladoletnika vrne v državo izvora, imajo države članice to možnost storiti, bodisi v okviru prostovoljne bodisi prisilne deportacije.
Ključne besede: Mladoletni migranti brez spremstva, pripor, deportacija, Evropska unija, Konvencija o otrokovih pravicah, Direktiva 2008/115/ES, Direktiva 2013/33/EU.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 414; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (918,51 KB)

8.
Ustavnopravno in konvencijsko varstvo pridržanih in priprtih oseb v Sloveniji
Ema Kobal, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil osvetliti pravice pridržanih in priprtih oseb v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, katera pravica je pridržanim in priprtim osebam najpogosteje kršena; ali so priporočila nadzornih preventivnih mehanizmov upoštevana ter ali so pravna sredstva, ki jih imajo osebe, dovolj učinkovita, da z njimi odpravijo nastalo kršitev. V diplomskem delu smo uvodoma podrobneje opredelili pridržanje in pripor, ki spadata med primarne posege v človekovo osebno svobodo. Opredelili smo temeljne pravice, ki pripadajo pridržanim in priprtim osebam na podlagi predpisov in drugih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tako notranjih pravnih aktov kot tudi mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih dokumentov. V nadaljevanju smo predstavili delovanje nadzornih preventivnih mehanizmov, ki spremljajo in nadzorujejo ravnanje s pridržanimi in priprtimi osebami. Poleg tega smo predstavili tudi najpomembnejša pravna sredstva, ki jih imajo pridržane in priprte osebe. S pomočjo pregleda relevantne sodne prakse in poročil nadzornih preventivnih mehanizmov smo izpostavili probleme, do katerih prihaja pri ravnanju s pridržanimi in priprtimi osebami. Diplomsko nalogo smo zaključili s preverjanjem postavljenih hipotez. Ugotovili smo, da je prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja nedvomno ena izmed pravic, ki je pridržanim in priprtim osebam v Sloveniji pogosteje kršena. Poročila nadzornih preventivnih mehanizmov nakazujejo na to, da problem grdega in nečloveškega ravnanja še vedno ostaja. Nadzorni preventivni mehanizmi vsako leto najdejo kakšno težavo, ki bi jo bilo potrebno odpraviti. Zaradi finančnih in kadrovskih težav, njihova priporočila niso vedno uresničena. Evropsko sodišče za človekove pravice je v svojih sodbah opozorilo, da slovenska pravna sredstva v določenih primerih ne dosegajo standardov 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pridržane in priprte osebe v Sloveniji nimajo dovolj učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi bi lahko preprečile kršitve.
Ključne besede: diplomske naloge, pravice pridržanih in priprtih oseb, kršitve človekovih pravic, pridržanje, pripor, učinkovita pravna sredstva, nadzorni preventivni mehanizmi
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 116; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (832,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici