| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 405
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Položaj policije v sistemu državne uprave : primerjava med Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo
Stanislav Filipič, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, državna uprava, Slovenija, Hrvaška, Avstrija, primerjave
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (335,50 KB)

2.
Primerjava resocializacijskih programov za obsojence v Latinski Ameriki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Lipovnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na organizacijo zaporskih sistemov in resocializacijo obsojencev v Latinski Ameriki. Primerjani so bili zaporski sistemi in resocializacijski programi v Kolumbiji, Peruju, Venezueli in Braziliji. Natančneje, je bil fokus dela na primerjavi števil zaprtih oseb v obravnavanih državah, števil zaporskih delavcev, na zaporsko kapaciteto, bivalne pogoje in korupcijo. Ugotovitve kažejo, da vsem obravnavanim državam primanjkuje zaporskega osebja, bivalni pogoji pa so zaradi prenatrpanosti neprimerni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo vsi sistemi premalo zaporov za vso zaporsko populacijo. Korupcija je prisotna v vseh zaporskih sistemih izbranih držav. Primerjava resocializacijskih programov je bila narejena na podlagi dela, izobraževanja, rekreacije in religije. Ugotovite kažejo, da imajo Kolumbija, Peru, Venezuela in Brazilija implementirane različne oblike resocializacijskih programov. Obsojencem so na voljo rekreacija, kjer lahko igrajo različne športne in namizne igre in gledajo televizijo. V vseh državah so uveljavljeni izobraževalni programi, vendar je njihova izvedba otežena zaradi pomanjkanja kadra. Religija predstavlja najpomembnejši element v procesu resocializacije obsojencev v izbranih latinskoameriških državah. Glavna ovira pri uspešni implementaciji resocializacijskih programov v zaporih poleg prenatrpanosti predstavlja pomanjkanje in nezainteresiranost vodilnega kadra, kot tudi zaporskih delavcev za uvajanje resocializacije obsojencev.
Ključne besede: resocializacija, zaporski sistemi, primerjave, Latinska Amerika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (753,05 KB)

3.
Policijska blokada: primerjava med izvedbo v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Marko Mejak, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno policijsko pooblastilo oziroma opravilo »postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami« kot oblika policijskega dela, za katero se v policijskem žargonu uporablja izraz policijska blokada. Gre za pogosto obliko dela, ki se uporablja pri najhujših varnostnih dogodkih, kjer storilci kaznivih dejanj bežijo s kraja dejanja in policija zaradi izsleditve oz. prijetja le-teh blokira določene ceste oziroma območja. V nalogi je podana primerjava izvedbe blokade slovenske in hrvaške policije, vključno s primerjavo zakonske podlage obeh policij. Opredeljeno je, kdo, kdaj in na kakšen način izvaja policijsko blokado, kakšna je zakonska in podzakonska podlaga za takšno obliko dela, kdo pripravi načrt blokade policistom, kdo aktivira patrulje, da opravljajo določene aktivnosti na blokadnih mestih, kako je poskrbljeno za varnost in samozaščitne ukrepe policistov. Z analizo literature, zakonskih in podzakonskih aktov, operativnih dokumentov ter razgovori s predstavniki policije je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zakonska podlaga za izvedbo policijske blokade ustrezna in da izvedba teh nalog prinaša rezultate. Nekatere razlike lahko najdemo pri specifičnosti podzakonskih aktov. Za izvedbo so pomembni ustrezni materialni in kadrovski pogoji ter izkušenost in iznajdljivost odločevalcev in izvajalcev na terenu.
Ključne besede: policijske blokade, primerjave, policijske patrulje, operativno-komunikacijski centri, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 517; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Policijska uporaba strelnega orožja : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in ZDA
Vid Ambrož, 2022, diplomsko delo

Opis: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 731; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (927,74 KB)

5.
Korupcija in boj proti korupciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vern Kragelj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, smo se posvetili nastanku korupcije, njenemu zatiranju, organizacijam, ki se ukvarjajo z zatiranjem korupcije, ter primerjavo stopnje korupcije in načinov spoprijemanja s tem pojavom Danske in Somalije. Korupcija v modernem svetu predstavlja enega večjih problemov. Z gotovostjo lahko trdimo, da to še zdaleč ni nek nov problem, saj se z njo spopadamo že tisočletja. Je pojav, ki ga je zelo težko odkriti in dokazati, zato se redko srečamo s kakšno prijavo in škandalom povezanim s korupcijo. S pomočjo korupcije se na napačna mesta lahko prebijejo napačni ljudje, to pa lahko vpliva zelo slabo na prebivalstvo in samo kvaliteto življenja v državi. Kršitelji s korupcijo poskrbijo za svoje dobro, medtem pa lahko močno oškodujejo druge ljudi, državo, podjetja ali katero koli drugo institucijo v kateri so prisotni. S pomočjo organizacij in njihovih dokumentov, oziroma listin, ki podprejo države pri zatiranju korupcije, se veliko držav do neke mere otepe te problematike, vendar pa korupcije še nikomur ni uspelo popolnoma izbrisati. Organizacije se s svojimi listinami in dokumenti močno trudijo, da zatrejo ta škodljiv pojav, najbolj pomembne pa so pri zatiranju korupcije države, katerih naloga je, da ukrepe ustrezno implementirajo, poostrijo zakonodajo, izboljšajo integriteto, kršitelje ustrezno kaznujejo in s tem pripomorejo, da se morebitni bodoči kršitelji premislijo. Pomembno pa je tudi to, da se na prava mesta postavijo pravi in zaupanja vredni ljudje, z visoko stopnjo integritete in poštenosti. Korupcija najbolj škoduje slabše razvitim državam in državam v tranziciji, ter s tem posledično tudi njihovim prebivalcem, ki posledično najbolj nastradajo zaradi škodljivih posledic korupcije na državo in na način življenja v njej. Korupcija navadno najbolj tepe ljudi srednjega ali nižjega razreda, saj si posamezniki na visokih položajih vzamejo toliko sredstev zase, da le teh za nižji sloj zmanjka. Prav zaradi tega je zatiranje korupcije izredno pomembno, saj moč držav stoji na ramenih običajnih, delovnih ljudi, ki pa zaradi slabih razmer, ki jih povzroča korupcija, svoje domovine prepogosto zapuščajo, z namenom iskanja boljšega življenja drugje.
Ključne besede: korupcija, integriteta, preprečevanje korupcije, primerjave, Danska, Somalija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 934; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (634,86 KB)

6.
Vizija nič v varnosti prometa : švedska implementacija
Matjaž Vrečič, 2021, diplomsko delo

Opis: Cestni promet povezuje mesta in države z razpletenim cestnim omrežjem. Z razvojem industrije in potrebe po tranzitu so osebni avtomobili postali vse bolj dostopni. Z dostopnostjo se je povečala tudi njihova uporaba. Cestno omrežje je postalo preplavljeno z vozili. Cestnoprometna pravila urejajo prometne režime na najrazličnejše načine. S povečanjem frekvence vozil se je tako povečala tudi možnost za nastanek prometnih nesreč. Prometne nesreče so skozi čas postale eden izmed glavnih krivcev za smrti v sodobnih družbah. S problematiko prometne varnosti so se začele ukvarjati države po vsem svetu na najrazličnejše načine. Ob prelomu tisočletja je Švedska predstavila in v svojo politiko varnosti cestnega prometa implementirala Vizijo nič, do takrat še nepoznan koncept v prometni varnosti. Cilj Vizije nič je kot že ime samo pove; nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Države so skozi čas na različne načine začele povzemati uspešni švedski model prometne varnosti. Vizija nič vključuje najrazličnejše udeležence v cestnem prometu. Vizija nič je cilj, ki je morda nedosegljiv, a je vodilo in usmeritev za zaščito življenja in zdravja posameznikov in družbe. Zgledu drugih je sledila tudi Slovenija. Vizijo nič je sčasoma vpeljala v notranjo politiko cestnega prometa. S samostojnostjo Republike Slovenije, so sledili novi zakoni na področju prometne zakonodaje. Sčasoma je del resolucij o varnosti prometa postala tudi Vizija nič.
Ključne besede: promet, cestni promet, prometna varnost, preventivne dejavnosti, vizija nič, nacionalni program varnosti cestnega prometa, primerjave, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 875; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (494,45 KB)

7.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, diplomsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 976; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tamara Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Ključne besede: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 955; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
Tujci na prestajanju kazni zapora - primerjava med evropskimi državami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Staš Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Prestajanje zaporne kazni je lahko za zapornike zelo stresno. Predvsem pa to velja za zapornike, ki prihajajo iz tujine, ki so večinoma izpostavljeni številnejšim negativnim dejavnikom. Tujci veliko manj časa preživijo z družino ali pa ga zaradi specifičnih okoliščin situacije, v kateri so se znašli, sploh ne morejo. Prav tako se tujci težje soočajo s pravili v zaporih, saj jih nemalokrat zaradi jezikovnih ovir pravzaprav ne razumejo. Ob omejenem stiku z bližnjimi in kulturni deprivaciji zaradi nepoznavanja jezika, med težave tujcev v zaporu prištevamo še soočanje z diskriminacijo. Evropske države se z reševanjem težav tujcev v zaporih soočajo na različne načine. V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje deleža tujcev v evropskih držav. Na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov smo primerjali deleže zaprtih oseb v posameznih evropskih državah. Ugotovili smo, da je v državah EU precej večji delež tujih zaprtih oseb, kot v drugih evropskih državah. Vzroke smo našli predvsem v boljši gospodarski razvitosti teh držav, ki so posledično skozi čas privabljale številne tujce v svoje države. S komparativno metodo smo tudi primerjali delež tujcev v populaciji posamezne države in njen delež tujcev v zaporu. Prišli smo do spoznanja, da se delež tujcev med prebivalci ne preslika enakomerno na delež tujih zaprtih oseb v zaporu. To pomeni, da nekatere države nimajo visokega deleža tujcev med prebivalstvom, vendar pa imajo visok delež tujih zaprtih oseb. Poglobljena analiza tujcev v slovenskih zaporih je pokazala, da je delež tujih zapornikov v zadnjih letih močno narastel. Prav tako se je povečal delež tujih zapornikov iz neevropskih držav.
Ključne besede: zapori, zaporniki, tujci, evropske države, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 1011; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
Organizacija, delovanje in usposabljanje specialnih policijskih enot po svetu : magistrsko delo
Matej Vogrinčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V uvodnem delu je predstavljenih nekaj značilnosti specialnih policijskih enot po svetu. V nadaljevanju so predstavljeni terorizem in njegov pomen, vrste terorizma, ki jih poznamo, ter delitev terorizma. Predstavljena sta tudi pojma terorizem in antiterorizem, ki na prvi pogled delujeta ista, vendar pa sta si po dejavnosti različna. Kot napoveduje že naslov magistrske naloge, pa so osrednja tema specialne policijske enote, za katere so podrobneje opisani organizacija, delovanje ter usposabljanje; opisali smo 11 specialnih policijskih enot po vsem svetu: ameriške enote Green Berets, NAVY SEALs ter RANGERS, poljsko specialno policijsko enoto Grom, rusko specialno policijsko enoto Alpha Group, češko specialno policijsko enoto URNA, izraelsko specialno policijsko enoto Sayeret Matkal, izraelsko specialno policijsko enoto Shayetet, špansko specialno policijsko enoto Grupos de Operaciones Especiales (v nadaljevanju GEO), indijsko specialno policijsko enoto Marcos in slovensko enoto Rdeči panterji. Enote smo opisali tako, da smo pri vsaki na začetku najprej opisali kratko zgodovino in njen nastanek, nato pa še tri prej omenjene ključne teme – organizacijo, delovanje in usposabljanje. Za zaključek smo vseh deset tujih specialnih policijskih enot primerjali s slovensko specialno policijsko enoto Rdečimi panterji. Na podlagi vseh ugotovitev, do katerih smo prišli preko kvalitativnega raziskovanja obstoječe literature, smo ovrgli vse na začetku zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so si enote po svetu precej različne, tako po sami organizaciji, kot tudi po delovanju in usposabljanju. Slovenska specialna policijska enota je kljub maloštevilnosti konkurenčna drugim večjim državam in njihovim enotam po vsem svetu. Kljub raznolikosti med enotami, pa imajo vse enote skupni cilj – boj proti terorizmu.
Ključne besede: policija, specialne policijske enote, Rdeči panterji, terorizem, boj proti terorizmu, protiteroristične enote, primerjave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1095; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici