Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi. Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih. Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi. Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi.
Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1786; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Zdrav življenjski slog se razvija celo življenje, njegovi temelji pa se postavijo že v otroštvu. Šolski otroci s prekomerno telesno težo se pogosto srečujejo z zdravstvenimi težavami v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Oblikovanje zdravih navad, spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanje tveganih vedenj v otroštvu lahko pripelje do zmanjšane obolevnosti med prebivalci. Namen zaključnega dela je bilo ugotoviti osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu in posledicah le tega.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, prehrana, gibanje, spanje, medicinska sestra, primarno zdravstveno varstvo, otroštvo, šola, starši
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1517; Prenosov: 134
Celotno besedilo (787,20 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici. Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Ključne besede: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 3702; Prenosov: 445
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Problematika financiranja zdravstva postaja zadnje čase problem večine držav. Naloga obravnava sisteme financiranje zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih izbranih državah. S pomočjo teoretičnih izhodišč, strokovne literature in statističnih podatkov poskuša potrditi na začetku zastavljene hipoteze. Namen naloge je proučiti sistem financiranja zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih izbranih državah ter na osnovi njihovih prednosti in slabosti predlagati spremembe sistema financiranja slovenskega zdravstva, ki bi vodile v finančno vzdržen in učinkovit sistem. Namen naloge je tudi opredeliti sedanji položaj zdravstvenega doma v primarnem zdravstvu ter proučiti smernice za njegovo mesto in pomen v prihodnosti. Z nalogo smo potrdili hipotezo, da se izdatki za zdravstvo povečujejo v večini držav. Vzrok za to je v daljši življenjski dobi, velikem napredku tehnologije, ki daje v zdravstvu veliko več možnosti zdravljenja kot pred leti, v samem načinu življenja in v miselnosti ter zahtevnosti sedanje družbe. Zaradi tega denarja v zdravstvu ni nikoli dovolj in mnoge države iščejo ter proučujejo nove modele financiranja zdravstva, ki bi bili finančno vzdržni in učinkoviti ter ne bi negativno vplivali na kakovost. Ugotovili smo tudi, da najdražji sistemi nujno ne nudijo tudi najvišje kakovosti, vsekakor pa sta višina izdatkov namenjenih za zdravstvo in kakovost pozitivno povezana. Potrjuje se tudi predpostavka, da število zdravnikov z leti ne narašča skladno s povečevanjem izdatkov za zdravstvo. Vzroki so predvsem v dolgotrajnem in dragem študiju ter v samih kapacitetah učnih bolnišnic, potrebnih za izvajanje praktičnih vaj. Povečuje se število prebivalstva in daljša njihova življenjska doba, kar prinaša nove bolezni, kronična obolenja in starostne zdravstvene težave ljudi. Vse to pa povečuje potrebe po večjem številu zdravnikov in višjih sredstvih za zdravstvo. V nalogi smo prišli do zaključka, da bo v prihodnje potrebno vzpostaviti tak sistem financiranja zdravstva, ki bo finančno vzdržen, hkrati pa bo nudil visoko kakovost in možnost usmerjenosti posameznih zdravstvenih ustanov na tiste skupine ljudi, ki so v določenem območju najbolj rizične in izpostavljene največjemu tveganju za zdravje. Usmeriti se bo potrebno v preventivne dejavnosti, ki bolezni preprečujejo in jih izvajamo predvsem na primarni ravni. Za tak način dela pa je zdravstveni dom eden najprimernejših in najcenejših oblik organizacije primarnega zdravstva. Potrebno bo le, da postane fleksibilnejši in se sproti prilagaja potrebam družbe. Potrebno bi bilo razmisliti tudi o sistemu dogovarjanja z ZZZS in prenosa nekaterih specialističnih dejavnosti v ambulantno dejavnost zdravstvenih domov.
Ključne besede: financiranje zdravstva, zdravstveni sistemi, zdravstvena ekonomika, zdravstveni dom, primarno zdravstveno varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje, javno in zasebno zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2011; Ogledov: 5579; Prenosov: 939
Celotno besedilo (2,86 MB)