SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
HIŠNI OBISK PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI NEDONOŠENČKU
Zvezdana Kupnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posameznikom, družino in lokalno skupnostjo v vseh oblikah zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je patronažna medicinska sestra. Odnos, ki ga vzpostavi patronažna medicinska sestra z družino, je ključnega pomena pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege. Namen je ugotoviti življenjski slog družine z nedonošenim otrokom ter predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre pri delu z družino. Hkrati želimo prikazati kakovost življenja nedonošenčka v domačem okolju. Diplomska naloga je omejena na študijo primera ene družine z nedonošenim otrokom. Uporabili smo metode preučevanja, intervjuja, opazovanja in analize. Temeljna metoda dela patronažne medicinske sestre je hišni obisk, kjer poleg negovalnih intervencij izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo, s katerim pri posamezniku razvija sposobnost za ohranjanje in krepitev zdravja. V diplomski nalogi smo predstavili navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Spoznali smo vlogo patronažne medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu z družino ter pri delu z nedonošenčkom. Ugotovili smo da je v skrb za nedonošenčka poleg mame vključena širša družina. Nedonošenčki so otroci, ki v mnogih temeljnih življenjskih aktivnostih potrebujejo posebno pozornost patronažne medicinske sestre. Zdravstvena nega prezgodaj rojenih otrok je zelo zahtevna in kompleksna, zahteva veliko znanja in spretnosti.
Keywords: primarno zdravstveno varstvo, patronažno varstvo, patronažni obiski, nedonošenček, družina.
Published: 28.06.2010; Views: 2072; Downloads: 440
.pdf Full text (6,51 MB)

2.
ANALIZA SISTEMA FINANCIRANJA ZDRAVSTVA V SLOVENIJI S POUDARKOM NA PRIMARNI DEJAVNOSTI
Erntruda Markuš, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Problematika financiranja zdravstva postaja zadnje čase problem večine držav. Naloga obravnava sisteme financiranje zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih izbranih državah. S pomočjo teoretičnih izhodišč, strokovne literature in statističnih podatkov poskuša potrditi na začetku zastavljene hipoteze. Namen naloge je proučiti sistem financiranja zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih izbranih državah ter na osnovi njihovih prednosti in slabosti predlagati spremembe sistema financiranja slovenskega zdravstva, ki bi vodile v finančno vzdržen in učinkovit sistem. Namen naloge je tudi opredeliti sedanji položaj zdravstvenega doma v primarnem zdravstvu ter proučiti smernice za njegovo mesto in pomen v prihodnosti. Z nalogo smo potrdili hipotezo, da se izdatki za zdravstvo povečujejo v večini držav. Vzrok za to je v daljši življenjski dobi, velikem napredku tehnologije, ki daje v zdravstvu veliko več možnosti zdravljenja kot pred leti, v samem načinu življenja in v miselnosti ter zahtevnosti sedanje družbe. Zaradi tega denarja v zdravstvu ni nikoli dovolj in mnoge države iščejo ter proučujejo nove modele financiranja zdravstva, ki bi bili finančno vzdržni in učinkoviti ter ne bi negativno vplivali na kakovost. Ugotovili smo tudi, da najdražji sistemi nujno ne nudijo tudi najvišje kakovosti, vsekakor pa sta višina izdatkov namenjenih za zdravstvo in kakovost pozitivno povezana. Potrjuje se tudi predpostavka, da število zdravnikov z leti ne narašča skladno s povečevanjem izdatkov za zdravstvo. Vzroki so predvsem v dolgotrajnem in dragem študiju ter v samih kapacitetah učnih bolnišnic, potrebnih za izvajanje praktičnih vaj. Povečuje se število prebivalstva in daljša njihova življenjska doba, kar prinaša nove bolezni, kronična obolenja in starostne zdravstvene težave ljudi. Vse to pa povečuje potrebe po večjem številu zdravnikov in višjih sredstvih za zdravstvo. V nalogi smo prišli do zaključka, da bo v prihodnje potrebno vzpostaviti tak sistem financiranja zdravstva, ki bo finančno vzdržen, hkrati pa bo nudil visoko kakovost in možnost usmerjenosti posameznih zdravstvenih ustanov na tiste skupine ljudi, ki so v določenem območju najbolj rizične in izpostavljene največjemu tveganju za zdravje. Usmeriti se bo potrebno v preventivne dejavnosti, ki bolezni preprečujejo in jih izvajamo predvsem na primarni ravni. Za tak način dela pa je zdravstveni dom eden najprimernejših in najcenejših oblik organizacije primarnega zdravstva. Potrebno bo le, da postane fleksibilnejši in se sproti prilagaja potrebam družbe. Potrebno bi bilo razmisliti tudi o sistemu dogovarjanja z ZZZS in prenosa nekaterih specialističnih dejavnosti v ambulantno dejavnost zdravstvenih domov.
Keywords: financiranje zdravstva, zdravstveni sistemi, zdravstvena ekonomika, zdravstveni dom, primarno zdravstveno varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje, javno in zasebno zdravstvo
Published: 11.05.2011; Views: 4147; Downloads: 713
.pdf Full text (2,86 MB)

3.
Novorojenec in otročnica v domačem okolju
Mateja Kaučič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zdravstvena vzgoja, temeljna naloga patronažne medicinske sestre, spremlja človeka od začetka njegovega življenja do konca, torej preko vseh življenjskih obdobij. Vsako izmed teh obdobij pa ima seveda specifične potrebe po znanju in ravno diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu mora slediti in se prilagajati potrebam posameznika, družine in skupnosti. Ena izmed ranljivih skupin, ki jih pri svojem delu obravnava patronažna medicinska sestra, sta ravno novorojenec in otročnica. Zato na novo nastala družina brez izkušenj krepko potrebuje in tudi izraža potrebo po pomoči strokovnega osebja, ki je v našem primeru ravno patronažna medicinska sestra. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivnosti patronažne medicinske sestre, ki so usmerjene v ohranjanje in krepitev zdravja otročnice in novorojenca. Namen raziskave, ki temelji na študiji primera, kvalitativni metodi dela, je izpostaviti negovalne diagnoze oziroma ugotoviti negovalne probleme pri otročnici in novorojencu ter hkrati izpostaviti aktivnosti patronažne zdravstvene nege, ki jih izvaja patronažna medicinska sestra na hišnem obisku prav tako pri otročnici in novorojencu. Na podlagi študije primera smo ugotovili, da sta pri otročnici prioritetna dva negovalna problema, in sicer utrujenost ter bolečina na področju presredka zaradi epiziotomijske rane. Pri novorojenki pa smo kot prioritetna negovalna problema izpostavili spremenjeno funkcijo črevesja – kolike ter celjenje popka. Cilj vsake obravnave otročnice in novorojenca oziroma celotne družine iz vidika patronažne zdravstvene nege s poudarkom tako na negi kot na oskrbi je torej zdrav psihofizičen razvoj novorojenca ter sprejemanje nove vloge – vloge starševstva s strani očeta in matere.
Keywords: primarno zdravstveno varstvo in patronažna dejavnost, aktivnosti patronažne zdravstvene nege, družina, patronažna medicinska sestra, otročnica in novorojenec, študija primera.
Published: 06.08.2013; Views: 1890; Downloads: 566
.pdf Full text (394,03 KB)

4.
Uspešnost zdravstveno vzgojne delavnice »Zdravo hujšanje«
Nataša Kolar, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici. Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Keywords: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Published: 18.10.2017; Views: 690; Downloads: 112
.pdf Full text (1,33 MB)

5.
Vpliv obremenjenosti medicinskih sester na medosebne odnose v zdravstveni negi
Ester Škerjanc, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Poklic medicinske sestre je delo z ljudmi in za ljudi. Zavezuje ga profesionalna in etična odgovornost. Delo medicinskih sester je stresno in obremenjujoče. Problem, ki ga v magistrski nalogi izpostavljamo, je obremenjenost medicinskih sester na primarnem nivoju, predvsem v ambulantah družinske medicine in dispanzerjih za otroke, šolarje in mladino. Izpostavili smo vrste stresorjev-obremenitev, ki se pojavljajo na delovnem mestu in vpliv le teh na medosebne odnose v zdravstveni negi. V teoretičnem delu smo s pregledom domače in tuje literature opredelili pojme kot so obremenjenost, vrste obremenjenosti, stres, stresni dejavniki ter pomen komunikacije in razreševanje sporov v medosebnih odnosih. Za empirični del smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 medicinskih sester, zaposlenih v navedenih ambulantah v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo prikazali v obliki excelovih tabel ter s pomočjo SPSS programa. Iz rezultatov smo ugotovili, da se v 44% medicinske sestre pri svojem delu včasih počutijo obremenjene, izčrpane. Med bolj izpostavljenimi stresorji so naročanje po telefonu, sočasno opravljanje več delovnih nalog, administrativno delo (računalniško evidentiranje opravljenega dela z obračunavanjem zdravstvenih storitev, zdravstveno statistično poročanje), število obravnavanih pacientov, nenaročeni pacienti, kadrovska zasedba, delo preko polnega delovnega časa. Posledice obremenitve se najbolj pokažejo v utrujenosti, razdražljivosti, nerazpoloženosti. Medosebne odnose v 44% ocenjujejo kot dobre. Med najpogostejši vzroke, ki privedejo do napetosti, navajajo preobremenjenost z delom, nezadostno število kadra v ZN, nadomeščanje odsotnosti. Zaradi teh dejavnikov v 54% prihaja do sporov znotraj skupine. Predlog izboljšav na področju obremenjenosti je, da bi postalo delo na primarnem nivoju bolj vidno, merljivo in ovrednoteno. Potrebna bi bila sprememba v kadrovskih normativih za primarni nivo, priznanih s strani ZZZS, reorganizacija dela in prenova poklicnih aktivnosti in kompetenc, ki bi zagotovile ustrezno izobražen kader, predvsem za področje ambulant družinske medicine.
Keywords: Obremenjenost, Medosebni odnosi, Nesoglasja, Zdravstvena nega, Primarno zdravstveno varstvo
Published: 05.07.2018; Views: 239; Downloads: 79
.pdf Full text (1,21 MB)

6.
Osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu
Urška Zazijal, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zdrav življenjski slog se razvija celo življenje, njegovi temelji pa se postavijo že v otroštvu. Šolski otroci s prekomerno telesno težo se pogosto srečujejo z zdravstvenimi težavami v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Oblikovanje zdravih navad, spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanje tveganih vedenj v otroštvu lahko pripelje do zmanjšane obolevnosti med prebivalci. Namen zaključnega dela je bilo ugotoviti osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu in posledicah le tega.
Keywords: prekomerna telesna teža, prehrana, gibanje, spanje, medicinska sestra, primarno zdravstveno varstvo, otroštvo, šola, starši
Published: 14.01.2019; Views: 137; Downloads: 57
.pdf Full text (787,20 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica