| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBRAVNAVA NEUMETNOSTNIH BESEDIL V OŠPP Z NIS V 3. VIO
Tina Frece, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bomo posvetili izobraževalnemu sistemu pri nas, natančneje sistemu v šolah s prilagojenim programom. Osebe s posebnimi potrebami so specifična skupina ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih sposobnostih, spretnostih in težavah. Tako lahko njihove motnje odločilno vplivajo na njihovo vključevanje v osvajanju znanj, športnih dejavnosti in tako so lahko odrinjeni od ostalega okolja. To pa vpliva tudi na njihovo samozavest oz. samopodobo. Vsak od nas je nekaj posebnega in tudi osebe s posebnimi potrebami se imajo pravico vključiti v socialno okolje, navezati socialne stike, doživljati uspehe in imeti možnost sodelovanja. Otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo šolo s prilagojenim program, z nižjim izobrazbenim standardom, so v veliki večini otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Otroci, ki se izobražujejo na šolah s prilagojenim programom, dosežejo praviloma nižji izobrazbeni standard. Cilj šole s prilagojenim programom je otroke s posebnimi potrebami čim bolj temeljito pripraviti na samostojno življenje, zato so tudi učne vsebine na takih šolah prilagojene. Osnovne šole s prilagojenim programom se soočajo tudi z drastičnim pomanjkanjem strokovnega kadra, prav tako pa morajo na določenih šolah s prilagojenim programom zaradi majhnega števila učencev izvajati kombinirani pouk. Vzgojno-izobraževalna dejavnost vsake šole, tako splošne osnovne šole kot osnovne šole s prilagojenim programom, je družbena dejavnost posebnega družbenega pomena, ki soustvarja pogoje za zdrav osebnostni razvoj vseh otrok. V empiričnem delu želimo prikazati, kako poteka delo in pouk slovenščine na osnovni šoli s posebnimi potrebami in kako se učni načrt slovenščine v OŠPP razlikuje od učnega načrta v OŠ. Zanima nas, s kakšnimi metodami in oblikami dela se soočajo učenci, ki imajo takšne težave. S pomočjo ge. Brede Ferčec Muršak smo prišli do primera učne ure neumetnostnega besedila in predstavili analizo primera, način in oblike dela ter naloge, ki jih morajo učenci usvojiti za uspešno napredovanje. Z omenjeno specialno pedagoginjo bomo opravili tudi obširni anketni vprašalnik, ki nam je odprl pogled na delo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Osnovnošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, posebna ustanova – OŠPP Gustava Šiliha Maribor, prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), tretje triletje (3. VIO), neumetnostna besedila (jezikovni pouk).  
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1368; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
PRIMERJAVA OBRAVNAVE GLASBENO NADARJENIH OTROK V REDNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH IN PRILAGOJENIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH
Maja Kampuš, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil spoznati, kako je lahko glasba povezana z otrokom, z njegovim spolom in tudi starostjo ter kako jo lahko dojemajo, začutijo in najdejo sam smisel življenja v njej. Kako pravzaprav lahko v otroku sploh prepoznamo, da je glasbeno nadarjen oziroma ga spodbudimo k temu ter ga nadgrajujemo na glasbenem področju. Želeli smo pokazati, da je glasbena nadarjenost prav tako lahko prisotna pri otrocih v prilagojenih izobraževalnih programih in ne samo pri otrocih v rednem izobraževalnem programu, ter da ima glasbena nadarjenost pri otrocih veliko povezav tudi z udeležbo pri ostalih interesnih dejavnosti, ki jih ti obiskujejo. Cilji naloge so bili ugotoviti povezavo vrstnikov, staršev in predvsem učiteljev z razvojem otrokove glasbene nadarjenosti, ugotoviti, kakšne pristope in načine učitelji uporabljajo pri poučevanju, preverjanju in ocenjevanju njihovega znanja na glasbenem področju, poskusili pa smo tudi izpostaviti, kako je glasbena nadarjenost povezana z otrokovim psihofizičnim razvojem ter kako se ta lahko povezuje z različnimi dejavniki, kot so spol, starost in tudi s programom osnovnošolskega izobraževanja. Pri tem pa je bilo v ospredju raziskovanje, kako se odraža glasbena nadarjenost pri otrocih v rednih izobraževalnih programih in pri otrocih v prilagojenih izobraževalnih programih. Ugotovili smo, da se sama glasbena nadarjenost močno odraža skozi otrokovo samopodobo, samospoštovanje in tudi psihofizični razvoj. Razlike so vidne tudi glede na spol in v večji meri tudi glede na vrsto osnovnošolskega programa, ki ga otrok obiskuje. Z motivacijo in nadarjenostjo se najbolj povezuje otrokova družina in njihova spodbuda v svetu glasbe. Pri poučevanju, preverjanju in ocenjevanju otrok na glasbenem področju smo prišli do spoznanja, da so v večini prisotne oblike dela v skupinah, individualno delo ter kreativne delavnice. Učitelji se glede na ocenjevanje znanja najpogosteje poslužujejo ustnega spraševanja in praktičnega preverjanja znanja.
Ključne besede: glasba, motivacija, samopodoba, glasbena nadarjenosti, prilagojeni izobraževalni program, redni izobraževalni program, interesne dejavnosti
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 554; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Pouk slovenščine na dvojezični osnovni šoli s prilagojenim in posebnim programom vzgoje in izobraževanja
Jasna Kolarič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Področje dvojezičnega šolstva je že od nekdaj specifično področje, ki zahteva posebno obravnavo in številne prilagoditve, še posebej, če govorimo o dvojezičnih šolah, ki izvajajo programe za otroke s posebnimi potrebami. Kot edinstvena šola v Sloveniji, ki združuje oboje, dvojezično izobraževanje in programe za otroke s posebnimi potrebami, je Dvojezična osnovna šola II Lendava. Namen diplomskega dela je predstaviti in osvetliti področje dvojezične osnovne šole s prilagojenim in posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Pri pisanju diplomskega dela smo se opirali na strokovno literaturo in nekatera interna gradiva Dvojezične osnovne šole II Lendava, ki smo ju dopolnili z izvedbo ankete med zaposlenimi na dotični osnovni šoli ter hospitiranjem pri pouku slovenskega jezika v vsakem od predstavljenih programov. V teoretičnem delu so predstavljeni programi, ki se izvajajo na omenjeni šoli, in pa metodološko-didaktične posebnosti izvajanja pouka slovenščine za učence s posebnimi potrebami na dvojezični osnovni šoli. Prav tako smo v sklopu teoretičnega dela predstavili, kdo so otroci s posebnimi potrebami ter kriterije za opredelitev motenj oz. ovir. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov in hospitacijskih poročil. V okviru ankete smo želeli izvedeti, katere so tiste didaktične posebnosti, ki jih upoštevajo učitelji pri nčrtovanju pouka slovenščine in kakšne so njihove izkušnje na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami,ki obiskujejo omenjene dvojezične programe osnovne šole. z namenom, da bi si pridobili vpogled v praktično izvedbo pouka slovenščine, smo opravili hospitacije, v okviru katerih smo lahko spoznali to specifično področje poučevanja, njegove prednosti in slabosti.
Ključne besede: Dvojezičnost, osnovna šola, slovenščina, otroci s posebnimi potrebami, posebni program, prilagojeni program.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 439; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici