| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba vizualnih urnikov v prilagojen programu za predšolske otroke
Monika Simonič, 2020, magistrsko delo

Opis: Otroci se naučijo živeti v mejah svojih motenj, a zato potrebujejo individualen načrt obravnave. Za uspešno delo je treba izbrati ustrezne pristope in metode dela. V teoretičnem delu je predstavljena tematika otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Poudarek je na strukturiranem poučevanju po metodi TEACCH, v okviru katere se osredotočamo na fizično ureditev prostora, sisteme aktivnosti, vizualno strukturirane naloge in strukturiranje časa (rutine in urniki). V empiričnem delu ugotavljamo vpliv vizualnih urnikov na prilagodljivost, izkazovanje tesnobnosti, razvoj socialnih veščin, komunikacije in samostojnosti otrok z različnimi vrstami ter stopnjami motenj, ovir oz. primanjkljajev, vključenih v prilagojen program za predšolske otroke na Centru za sluh in govor Maribor. Opazovani otroci so v osnovi imeli težave različnih stopenj na govorno-jezikovnem področju, hkrati pa pridružene še nekatere primanjkljaje, ovire oz. motnje (sum na motnje avtističnega spektra, motnje v duševnem razvoju, dolgotrajna bolezen, gibalna oviranost). Rezultati so pokazali, da je bila vpeljava vizualnih urnikov v oddelek prilagojenega programa za predšolske otroke učinkovita, saj so otroci v veliki večini napredovali na vseh petih opazovanih področjih.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, prilagojen program za predšolske otroke, strukturirano poučevanje, vizualni urnik.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1289; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Posavski regijski center za otroke s posebnimi potrebami
Sanja Plantak, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je zasnova regijskega izobraževalnega centra za otroke s posebnimi potrebami. Umeščen je v staro mestno jedro Krškega, ki smo ga v uvodnem delu magistrskega dela podrobneje opisali in predstavili. Preverjeni sta bili dve potencialni lokaciji. V teoretičnem delu se posvečamo raziskavam, prostorskim analizam in podatkom, na podlagi katerih ugotavljamo primernost lokacij. V nadaljevanju se posvečamo ciljni skupini ter proučujemo sociološko in načrtovalsko področje. Izluščili smo bistvene dejavnike in parametre, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju arhitekture za otroke s posebnimi potrebami za ustrezno zasnovo in tudi oblikovanje notranjosti. Pri arhitekturni zasnovi centra za otroke s posebnimi potrebami smo na podlagi analiz in značilnosti v prostoru zasnovali objekt, ki je umeščen v grajeni in programski kontekst. Pozorni smo bili tudi na podrobnejšo zasnovo in ustvarjanje ambientov, saj smo želeli v prostore vnesti čim več naravne svetlobe. Pri tem smo ustvarili občutek prostega teka prostora, smiselnih povezav znotraj objekta in navzven ob zagotavljanju funkcionalnosti programske zasnove. Slednjo smo oblikovali v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja Krško in Občino Krško. Z zasnovo stavbe posavskega regijskega centra za otroke s posebnimi potrebami smo želeli odgovoriti na družbene in prostorske probleme v širšem in ožjem prostoru.
Ključne besede: arhitektura, otroci, prilagojen program, regijski center, Krško, izobraževalni center
Objavljeno v DKUM: 29.06.2020; Ogledov: 1322; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (98,98 MB)

3.
VPLIV ŠOLE NA USPEŠNOST ROMSKIH OTROK V OSNOVNI ŠOLI
Ana Mauko, 2012, diplomsko delo

Opis: Množično preseljevanje Romov v slovenski prostor je potekalo več let in s tem se je začelo spreminjanje in prilagajanje njihove kulture. Ena izmed pomembnejših človekovih vrlin je tudi znanje, ki otroci začenjajo pridobivati z vstopom v osnovno šolo, s čimer spoznajo tudi drugačen hišni red in obliko spoštovanja. Da bi se otroci čim več naučili in iz osnovne šole odnesli čim več kvalitetnega znanja, pa so prav učitelji in ostali pedagoški delavci na šoli ključnega pomena. Vendar se pri romskih otrocih pojavi prva težava, ki jo predstavlja znanje slovenskega jezika, zato je potrebnega veliko truda za vzpostavitev odnosa učiteljev do učencev, da jim predstavijo učno snov na najboljši način, tako da jo bodo tudi romski otroci sprejeli in osvojili. Nekatere šole so prilagodile svoje učne programe, da bi romskim otrokom zagotovile boljši uspeh. Cilj raziskave se je navezoval na uspešno vplivanje učiteljev in njihova pomoč pri zagotavljanju uspešnih rezultatov romskih otrok v dveh mariborskih osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, na kakšen način šola, ki ima vključeno večjo število romskih otrok, skrbi za njihovo uspešno delovanje. Z raziskavo smo ugotavljali mnenja in delo učiteljev za uspešno delovanje romskih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: Romi na Slovenskem, romski otroci v osnovni šoli, prilagojen učni program, strategije vzgoje in izobraževanja romskih otrok, romski pomočnik. 
Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 2493; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici