SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NALOGE SPREMLJEVALCA/-KE GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V VRTCU
Katja Rakovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila opravljena v integriranih predšolskih oddelkih, v katere so vključeni otroci z gibalno oviranostjo.Njen osnovni namen je predstaviti delo spremljevalca gibalno oviranega otroka, njegove zadolžitve in dolžnosti. Zanimalo me je, ali spremljevalci sami odgovarjajo za gibalno oviranega otroka in ali se tudi ostali člani oddelka zavedajo, da je otrok del skupine in ni vključen v skupino skupaj s spremljevalcem, in tako ločen od nje. V raziskovalni vzorec je zajetih 19 spremljevalcev gibalno oviranih otrok v vrtcu iz različnih krajev Slovenije. Anketni vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa.Podatki, ki so pridobljeni z vprašanji zaprtega tipa, so obdelani kvantitativno na deskriptivnem nivoju. Kvalitativno pa so obdelani odgovori na odprta vprašanja. Spremljevalci gibalno oviranih otrok se svojih del in nalog dobro zavedajo tako takrat, ko otrok je v vrtcu, kot takrat, ko ga ni. Drugače pa je ponekod z ostalimi člani tima v oddelku ali v vrtcu, ki se mogoče ne zavedajo polnega pomena besede inkluzija, oz. ne vedo , kako otroka s posebnimi potrebami vključiti v enakovreden proces dela ter sodelovanje.
Ključne besede: Spremljevalec gibalno oviranega otroka, otroci s posebnimi potrebami, gibalno oviran otrok, integracija/inkluzija, vrtec, predšolska vzgoja, individualizirani program, strokovni tim, prilagoditve
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 8331; Prenosov: 1740
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
PREŽIVELOST SPOR EKSTREMOFILNIH GLIV IZPOSTAVLJENIH VISOKEMU HIDROSTATSKEMU TLAKU IN PRILAGODITEV NA USTVARJENE POGOJE
Nina Recek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen te diplomske naloge je določiti, kako izpostavitev spor izbranih ekstremofilnih vrst gliv visokemu hidrostatskemu tlaku vpliva na preživelost, rast, velikost in obliko glivnih kolonij po rasti na hranilnem mediju brez soli (MEA) ali na mediju z povečano koncentracijo soli (MEA+10% NaCl). Pri tem smo želeli preveriti ali prilagoditve gliv na višjo slanost in nizek vodni potencial v hranilnem mediju, lahko vpliva tudi na boljše preživetje njihovih spor izpostavljenih visokemu hidrostatskemu tlaku. Mehanizme prilagoditve, ki so bili predstavljeni kot odziv gliv na povišano koncentracijo soli v hranilnem mediju smo primerjali in poskušali povezati z mehanizmi prilagoditve za preživetje pod vplivom visokega hidrostatskega tlaka (HHP). Rezultati so pokazali, da so izpostavljene spore vseh gliv dobro prenesle 24 ur trajajočo izpostavitev 300 bar, saj je rast bila povsod zabeležena, neglede na hranilni medij. Izbrane glivne vrste so po predhodnem gojenju na mediju s povečano slanostjo (MEA+10% NaCl) bolje kompenzirale spremembe v turgorju, ki nastanejo zaradi izpostavitve visokemu hidrostatskemu tlaku. Eden izmed mehanizmov prilagoditve je sprememba razmerja med površino in volumnom spore ter združevanje v skupke. To so opazili in opisali kot mehanizem prilagoditve gliv na življenje v okoljih z visoko salnostjo in je verjetno eden izmed mehanizmov, ko se glive soočajo z visokim hidrostatskim tlakom, kar še ni bilo opisano v literaturi.
Ključne besede: ekstremofilne glive, spore, povišana slanost, visok hidrostatki tlak, mehanizmi prilagoditve, SEM
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 1896; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

3.
PRILAGODITVE POUKA LIKOVNE UMETNOSTI UČENCEM S POSEBNIMI POTREBAMI NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Saša Serec, 2014, diplomsko delo

Opis: Likovna umetnost je eden od predmetov, ki daje učencem možnost, da sprostijo svojo domišljijo in jo s pomočjo likovnega znanja izrazijo v likovnem izdelku. Tudi otroci s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP) so sposobni ustvarjati in radi ustvarjajo, le njihove sposobnosti so omejene glede na vrsto motnje ali primanjkljaja, ki ga imajo. Problem, ki ga v diplomskem delu obravnavamo, se nanaša na OPP pri likovni umetnosti in učiteljevo delo z njimi ter s tem povezane ustrezne prilagoditve. V teoretičnem delu tako na kratko opredelimo likovno umetnost, njene cilje in razvoj likovnega izražanja otrok. Dotaknemo se načrtovanja učnega procesa pri likovni umetnosti, individualizacije ter likovne ustvarjalnosti. Predstavimo tudi skupine OPP, njihovo izobraževanje in usmerjanje ter opišemo procesa integracije in inkluzije. V empiričnem delu diplomske naloge predstavljamo rezultate raziskave, v kateri so sodelovali učitelji razrednega pouka slovenskih osnovnih šol. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji prilagajajo pouk likovne umetnosti, vendar to počnejo različno. Največ se jim prilagaja v fazi ustvarjanja ali s prilagoditvijo likovne tehnike, s podaljšanim časom ustvarjanja ali z možnostjo izbire likovnih materialov. Ugotavljamo tudi, da premalo pozornosti namenijo prilagoditvi učnih ciljev, tako dnevnih kot globalnih. Učenčeve specifičnosti upoštevajo največkrat šele pri neposrednem likovnem delu, včasih že prepozno. Za uspešno likovno delo je potrebno OPP nuditi različne prilagoditve in jim s pomočjo njih omogočiti boljše možnosti za realizacijo likovnih nalog.
Ključne besede: likovna umetnost, otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, razredni pouk
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1382; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
GIBALNO OVIRANI OTROCI PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE V OSNOVNI ŠOLI
Kaja Krivonog, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo, kakšne so vrste gibalne oviranosti in posebnosti pri športni vzgoji, kjer so vključeni gibalno ovirani učenci. Posebno pozornost smo namenili prilagoditvam pouka z vidika dejavnosti, pripomočkov, prostora in časa ter spremljevalca pri vodenju športnih dejavnosti. Predstavili smo tudi različne prilagojene športne dejavnosti, ki so na voljo. Potrebno se je namreč zavedati, da lahko ob ustrezni strokovni podpori gibalno ovirani učenci pridobijo dovolj znanja in sposobnosti za sodelovanje pri športnih dejavnostih. Z aktivnim vključevanjem pridobijo delovne navade, vztrajnost, navajajo se na sodelovanje s sošolci in ob dobrem sodelovanju tudi dosežejo želen uspeh. Cilj vključitve gibalno oviranih otrok v pouk športne vzgoje je zmanjšanje otrokovih primanjkljajev in razvijanje močnih področij, vključevanje med vrstnike, širšo družbo in omogočanje stikov z okolico (Krušec, 2008). Namen diplomske naloge je predvsem opozoriti na problematiko poučevanja športne vzgoje za gibalno ovirane učence. V raziskavi smo anketirali 10 učiteljev, ki poučujejo športno vzgojo na razredni in predmetni stopnji. Izvedli smo tudi neposredno opazovanje pouka športne vzgoje, kjer so vključeni gibalno ovirani učenci. V našem raziskovalnem vzorcu se je pokazalo, da gibalno ovirani učenci praviloma niso vključeni v pouk športne vzgoje, še vedno je veliko gibalno oviranih učencev športne vzgoje oproščenih. Opažamo, da se pojavlja velik razkorak med teorijo, ki zagovarja pomembnost športne vzgoje in prakso. Učitelji nimajo izdelanega individualiziranega programa in so premalo seznanjeni s pripomočki in prilagoditvami za gibalno ovirane učence, prav tako menijo, da nimajo dovolj strokovnega znanja na tem področju. Rezultati so pokazali, da učenci zelo radi sodelujejo pri pouku športne vzgoje.
Ključne besede: Gibalno ovirani otroci, športna vzgoja, pripomočki, prilagoditve, integracija.
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 2028; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
VPLIV ZNAČILNOSTI STANOVANJ NA NJIHOVO VREDNOST
Nadja Ferlan, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri metodi tržnih primerjav je bistveno upoštevanje prilagoditev, ki temeljijo na razlikah med sestavinami primerjav (tj. vplivnimi dejavniki) ocenjevane in primerljive nepremičnine. Ocena višine in bistvenosti posamezne prilagoditve je ključnega pomena za izvedbo verodostojne ocene vrednosti stanovanj. V prilagoditvah je treba upoštevati značilnosti stanovanja, raven kakovosti vgrajenih gradbenih materialov in njihovo dotrajanost, gradbenotehnične dejavnike in tudi zunanje vplivne dejavnike. Določitev vpliva dejavnikov na vrednost nepremičnin je mogoče izvesti po več metodah. Bistveno prednost imajo kvantitativne metode, ki temeljijo na matematični in statistični obdelavi podatkov. V magistrski nalogi so prikazani rezultati analize mnenj anketiranih pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženih cenilcev gradbene stroke in nepremičninskih posrednikov o pomembnosti dejavnikov, ki vplivajo na vrednost stanovanj. Podane so tudi ocene vpliva določenih dejavnikov na njihovo vrednost. Za ugotovitev, kolikšno je zmanjšanje vrednosti stanovanj zaradi staranja objekta v povprečno vzdrževanem objektu, je določena trendna funkcija. Prikazani so tudi rezultati analize uporabe kvantitativnih metod pri prilagajanju cen med nepremičninskimi strokovnjaki.
Ključne besede: nepremičnine, gradbeništvo, stanovanja, način tržnih primerjav, vplivni dejavniki, prilagoditve, statistična analiza
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 992; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (731,38 KB)

6.
IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V REDNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PRETEKLOSTI IN DANES
Zala Hojnik, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo poučevanju otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah v preteklosti in danes. V teoretičnem delu so predstavljene skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobno je predstavljena tudi zakonodaja od leta 1990 dalje, ki predstavlja temelj za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole. Prav tako smo se osredotočili na zgodovino poučevanja otrok s posebnimi potrebami in na poučevanje otrok s posebnimi potrebami danes, pri čemer sta podrobneje predstavljena integracija in inkluzija kot temeljna pojma za poučevanje otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah. Posebno poglavje smo namenili izobraževanju učiteljev za delo z učenci s posebnimi potrebami. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učiteljev razrednega pouka, da bi ugotovili, kako so se mnenja učiteljev o ustreznosti izobrazbe, o uporabi metod, načinu pridobivanja znanja za poučevanje otrok s posebnimi potrebami in priprave na poučevanje otrok s posebnimi potrebami iz preteklosti do danes spremenile. Rezultati so pokazali, da ne obstajajo bistvene razlike v poučevanju otrok s posebnimi potrebami v preteklosti (pred letom 2000) in danes.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, izobraževanje, učitelji, učila, učni pripomočki, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola.
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 1224; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu
Tatjana Kikec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu« smo z geografskim pristopom raziskali pojav suše na območju Pomurja. Pri tem smo uporabili metodo tipizacije in ponderiranja vplivnih dejavnikov. Na podlagi študija literature, pridobljenih podatkov in digitalnih podatkovnih slojev ter poznavanja pokrajine smo opredelili dejavnike pojava suše na preučevanem območju. Za vsakega posameznega vplivnega dejavnika smo v geografskem informacijskem sistemu pripravili podatkovni sloj ter ga standardizirali, kar nam je omogočilo njihovo primerjavo. Zaradi različnega vpliva posameznih dejavnikov smo jih v nadaljevanju obtežili s ponderji, sledilo je kombiniranje posameznih slojev. Rezultat je sintezna karta preučevanega območja s petimi tipi glede na njegovo različno občutljivost za sušo. Na podlagi analize meteoroloških in hidroloških podatkov smo opredelili letni režim pojavljanja meteorološke ter hidrološke suše vodotokov in podzemnih voda. V okviru raziskave posledic pojava suše smo raziskali stanje oskrbe z vodo, količinske in kakovostne spremembe površinskih in podzemnih voda ter primerjali potrebe kulturnih rastlin po vodi v posameznih fenoloških fazah z dejanskim stanjem vodne bilance na preučevanem območju. Na podlagi izdelane tipizacije smo podali različne predloge možnih prilagoditev, ki se v prvi vrsti nanašajo na zmanjšanje in odpravo posledic v kmetijstvu, kjer nastaja največja škoda zaradi suše.
Ključne besede: fizična geografija, suša, metoda tipizacije, metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov, vodna bilanca, dejavniki suše, posledice suše, prilagoditve na sušo, Pomurje
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 740; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (15,47 MB)

8.
Prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti učencev s posebnimi potrebami v inkluzivni šoli
Renata Štritof, 2015, magistrsko delo

Opis: Učitelj v inkluzivni šoli s soustvarjanjem učinkovitega učnega okolja in prilagajanjem pouka učenčevim posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam omogoča učencem s posebnimi potrebami uspešno učenje in optimalni razvoj njegovih potencialov. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) prilagodi organizacija pouka in časa, izvajanje pouka in način preverjanja ter ocenjevanja. Namen magistrskega dela je preučiti prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami. Zaradi pomembne in odgovorne vloge učitelja v inkluzivni šoli smo raziskovali soustvarjanje in prilagajanje učnega okolja pri učiteljih za učence s posebnimi potrebami ter ugotavljali stališča učiteljev do dejavnikov uspešnosti. Statistično so bili kontrolirani dodatna usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami, stopnja, na kateri učitelji poučujejo in delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Osredotočili smo se predvsem na dodatna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, saj naj bi bil učitelj, ki ima ustrezna znanja in veščine za delo z učenci s posebnimi potrebami, pri delu z njimi uspešnejši (Kavkler, 2002). V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Na vprašalnik je odgovorilo 280 učiteljev in učiteljic iz slovenskih osnovnih šol. Ugotavljamo, da predvsem učitelji z dodatnimi znanji za delo z učenci s posebnimi potrebami bolj prilagajajo pouk ter soustvarjajo učinkovito učno okolje. Rezultati raziskave pa tudi kažejo, da učitelji prilagoditvam pri organizaciji in pri izvajanju pouka, ki so pomemben del učinkovitega in spodbudnega učnega okolja, ne pripisujejo posebnega pomena za doseganje učne uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, inkluzivna šola, vloga učitelja, učno okolje, soustvarjanje učinkovitega učnega okolja, prilagoditve, učna uspešnost
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 1361; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (731,89 KB)

9.
DIDAKTIČNI PROSTOPI UČITELJEV DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA V INKLUZIVNIH RAZREDIH
Sandra Forjanič Čantala, 2015, magistrsko delo

Opis: V večino slovenskih osnovnih šol so v sodobnem času vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami. Taka oblika šolanja se imenuje inkluzija. (Schmidt, 2001, str. 13–14) Inkluzija v vzgoji in izobraževanju je dolgotrajen proces. Učitelji morajo spremeniti svoje poučevanje, svoje poglede na vzgojo in stopiti z že ustaljenih tirnic. (Kavkler, 2008) V magistrskem delu smo proučevali didaktične pristope učiteljev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v inkluzivnih razredih. V prvem delu naloge smo predstavili, kako pojem inkluzija razlagajo različni avtorji. Glede na 2. člen (Opredelitev otrok s posebnimi potrebami) Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) smo opredelili učence s posebnimi potrebami. Posamezne kategorije učencev s posebnimi potrebami smo posebej predstavili in opisali njihove značilnosti. Razložili smo, kako potekata vzgoja in izobraževanje teh učencev ter predstavili prilagoditve in didaktične pristope za vsako kategorijo učencev posebej. Preučili smo tudi individualizirano delo za otroke s posebnimi potrebami ter na podlagi Bele knjige proučili, kako je potrebno delati oz. kaj pripraviti za take otroke. Del prvega dela naloge smo namenili tudi predstavitvi teoretičnih izhodišč o izkustvenem učenju. Razložili smo pomen izkustvenega učenja in predstavili metode izkustvenega učenja. Posebno pozornost smo namenili izkustvenemu učenju pri otrocih s posebnimi potrebami. V drugem delu predstavljamo izsledke empirične raziskave o uporabi didaktičnih pristopov učiteljev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v inkluzivnih razredih ter njihove uporabe izkustvenega pouka pri delu z učenci. Zanimalo nas je, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji, kako prilagajajo in individualizirajo delo za učence s posebnimi potrebami in na kakšen način se poslužujejo izkustvenega učenja. Pri tem smo namenili pozornost učiteljem drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja z različnim številom let dela v vzgoji in izobraževanju, primerjali smo učitelje glede na lokacijo šole, na kateri poučujejo, glede na število učencev v oddelku in glede na število učencev s posebnimi potrebami v oddelku. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni in zbrani s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov med pomurskimi učitelji drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Ugotovili smo, da učitelji drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja uporabljajo veliko didaktičnih pristopov v inkluzivnih razredih. Učencem s posebnimi potrebami pomagajo na podobne načine in na podoben način individualizirajo delo. Večina učiteljev je mnenja, da je izkustveno učenje koristno za vse učence, zato se ga tudi v večji ali manjši meri poslužujejo vsi anketirani učitelji.
Ključne besede: inkluzija, učenci s posebnimi potrebami, didaktični pristopi, prilagoditve pouka, individualizirano delo, izkustven pouk.
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

10.
POUK GEOGRAFIJE V OSNOVNIH ŠOLAH IN SPLOŠNIH GIMNAZIJAH Z VIDIKA PRILAGODITEV NARODNOSTNIMA MANJŠINAMA V SLOVENIJI
Suzana Leskovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Poučevanje geografije v šolah na slovensko-madžarskem in slovensko-italijanskem narodnostno mešanem območju v Republiki Sloveniji ima v slovenski zakonodaji predvidene številne prilagoditve. Te se kažejo na več nivojih, tako v učnih načrtih, učbenikih, kot tudi na nivoju organiziranosti šole. V diplomskem delu smo z vidika prilagoditev narodnostnima manjšinama analizirali zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja ter človekovih pravic, ki predstavlja podlago za vse nadaljnje aktivnosti pri pouku v dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah na slovensko-madžarskem ter osnovnih in srednjih šolah z italijanščino kot učnim jezikom na slovensko-italijanskem narodnostno mešanem območju v Sloveniji. Prilagoditve smo iskali v učnih načrtih za geografijo, izpitnih katalogih za geografijo, predmetnikih, učbenikih ter preverjanjih znanj pri geografiji v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Empirični del temelji na intervjujih učiteljev geografije na teh območjih, ki so podali svoje stališče glede teh prilagoditev.
Ključne besede: Geografija, narodnostni manjšini, prilagoditve, učni načrt, učbeniki, osnovna šola, splošna gimnazija, zakonodaja.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 404; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici