| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj
Goran Marijan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kriminaliteta, povezana z izsiljevanji, je močno prisotna v naši družbi. Ker gre pri izsiljevanju v večini za odnos tistega, ki izsiljuje, in tistega, ki je izsiljevan, le-to poteka v zaprtem krogu. Zaradi tega je izsiljevanja težko zaznati, hkrati pa je treba od organov pregona pričakovati, da ko je takšno kaznivo dejanje zaznano ali prijavljeno, da izvedejo vse potrebno, da se odkrije storilec. Pri izsiljevanjih gre za kazniva dejanja, ki praviloma niso enkratna in neponovljiva, ampak gre za dejanja, ki se izvajajo kontinuirano dalj časa, tudi več let. Praviloma gre za vpeljano in načrtno izčrpavanje oškodovanca z namenom, da ta stori nekaj v škodo svojega premoženja. Pri tem storilci uporabljajo razumsko presojo in različne tehnike zastraševanja, s čimer postavijo oškodovanca v položaj, ki je za njega brezizhoden. V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je izsiljevanje, in zakonodaja, ki zajema kaznivo dejanje izsiljevanja in njemu podobna dejanja. Proučene so zakonske možnosti uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj, statistični podatki o obravnavanih kaznivih dejanjih izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Od Policije in Vrhovnega državnega tožilstva so bili pridobljeni statistični in ostali podatki o konkretnih preiskavah, ki jih bomo proučili. Pričakujemo, da bomo ugotovili, da zakonodajalec dopušča obravnavo kaznivih dejanj izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in da policija le redko tovrstna dejanja obravnava z uporabo le-teh. Prav tako pričakujemo, da se s preiskovanjem izsiljevanj, ki zajema uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko odkrije širša kriminalna dejavnost osumljenih in zbere zadosti kakovostnih dokazov za uspešen kazenski postopek.
Keywords: diplomske naloge, izsiljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Published: 06.05.2021; Views: 121; Downloads: 38
.pdf Full text (926,47 KB)

2.
Kazniva dejanja na temnem spletu in njihov (ne)učinkovit kazenski pregon
Vesna Brlič, 2019, master's thesis

Abstract: Temni splet je virtualni prostor, ki omogoča izvrševanje kaznivih dejanj na daljavo po vsem svetu na relativno preprost in anonimen način. Enostaven dostop, težka identifikacija uporabnikov, pestra ponudba blaga in storitev, možnost plačevanja le-teh s kripto valutami ter neuspešen kazenski pregon so okoliščine, zaradi katerih je temni splet s svojimi črnimi virtualnimi tržnicami postal zlata jama za izvršitelje kaznivih dejanj. Kripto valute ob potrebnem znanju in zadostni previdnosti uporabnika namreč skoraj popolnoma onemogočajo preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo toka denarja. Izvršitelji kaznivih dejanj pa vendarle niso edini uporabniki temnega speta, razlogov za njegovo uporabo je več in niso nujno kriminalne narave. Tako ga uporabljajo novinarji, prebivalci držav, v katerih oblast onemogoča dostop do informacij iz zunanjega sveta ali z njimi manipulira, in osebe, ki želijo brskati po običajnih spletnih straneh z večjo mero anonimnosti. Sprva skrajno neučinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj na temnem spletu se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Za to so v največji meri zaslužni razvoj tehnološko sofisticiranih orodij za identifikacijo uporabnikov, prilagoditev zakonodaje za uporabo le-teh s strani organov pregona in večletne izkušnje na tem področju. Ker tehnologija je in vedno bo korak pred pravom, je pomembno, da se zakonodaja, zlasti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so pri kibernetskih kaznivih dejanjih nepogrešljivi, tudi pravočasno prilagaja tehnološkim spremembam. Kibernetska kriminaliteta je aktualna tema, o kateri se je v Sloveniji do sedaj vse premalo govorilo. Tudi za slovenska sodišča so kazniva dejanja na temnem spletu relativno nepoznana. Z njimi se sicer že nekaj časa soočajo sodišča drugod po svetu, v Združenih državah Amerike je tako prišlo že do vrste obsodilnih sodb, v Evropski uniji pa imajo tovrstne izkušnje predvsem nemška in nizozemska sodišča.
Keywords: kibernetska kriminaliteta, temni splet, TOR, prikriti preiskovalni ukrepi, NIT, memex, »honeypot« pasti, preiskava elektronskih naprav, elektronski dokazi, jurisdikcija
Published: 27.06.2019; Views: 547; Downloads: 119
.pdf Full text (894,78 KB)

3.
Napeljevanje k izvršitvi kaznivega dejanja s strani preiskovalnih organov
Valentina Islamčević Lešnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano napeljevanje h kaznivim dejanjem s strani organov pregona, torej ko državni organi niso dovolj pasivni pri odkrivanju kriminalnih aktivnosti in posledice takšnih metod dela. V prvem delu diplomskega dela sem opisala temeljne pojme, ki so bistveni za razumevanje entrepmenta. Ti pojmi so kaznivo dejanje, napeljevanje, preiskovalni organi v predkazenskem postopku, prikriti (posebni) preiskovalni ukrepi, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje. Osrednji del naloge obravnava policijsko napeljevanje (entrepment), ter subjektivni in objektivni test entrepmenta, na podlagi katerih sodišče presoja ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Sledi analiza nekaterih ključnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz področja napeljevanja tajnih policijskih delavcev k izvršitvi kaznivega dejanja, nato pa poglavje o entrepment obrambi.
Keywords: kazensko pravo, kaznivo dejanje, napeljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija.
Published: 24.09.2018; Views: 767; Downloads: 115
.pdf Full text (697,72 KB)

4.
Pomen podatkov o elektronskih komunikacijah za kriminalistično preiskavo
Suzana Ipavec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete se policija vedno pogosteje srečuje s storilci, ki pri izvrševanju kaznivih dejanj uporabljajo različne elektronske naprave in medije. Elektronske komunikacije, predvsem svetovni splet in elektronska pošta, se zelo hitro širijo, pri svojih dejanjih pa jih uspešno uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj. Za učinkovito preiskavo je prav zato potrebno vse več znanja na tem področju kot tudi ustrezna tehnična opremljenost organov pregona. Na zakonodajnem področju se stanje v povezavi s proučevano tematiko nenehno spreminja, kajti proces globalizacije in s tem povezan razmah kriminala vedno znova odpirajo vedno nove pojavne oblike in razsežnosti kriminala. Na podlagi tega se spreminjajo tudi pristopi in pristojnosti policistov ter kriminalistov, ki te pojave preiskujejo. Predvsem pa je pomembno, da razvoju tehnologije in načinu izvrševanja kaznivih dejanj sledi tudi zakonodaja in tako omogoči učinkovito preiskavo in pregon kaznivih dejanj. Pomembnost problematike se močno odraža v številnih prvinah, vsebovanih v normativno-pravnih aktih na področju dela pravosodja in policije, tako na evropski kot tudi nacionalni ravni. Slovenska zakonodaja se na področju zasebnih komunikacij bistveno ne razlikuje od zakonodaje v drugih evropskih državah, hkrati pa je sodna praksa glede odreditve prikritih preiskovalnih ukrepov in pridobitve izpisa telekomunikacijskega prometa zelo odvisna od stališča posameznega preiskovalnega sodnika. Običajno ti sledijo predlogu državnega tožilca, v posameznih primerih pa se preiskovalni sodnik odloči predlog zavrniti. Preiskava elektronskih naprav zagotovo pomeni velik poseg v ustavno zagotovljeno pravico posameznika do zasebnosti in prav zato zahteva jasno določenost v zakonu in močno pravno varstvo. Vedno nove razsežnosti in oblike kriminalitete terjajo uvajanje novih rešitev in tehtanje med učinkovitostjo pregona in varovanjem prekomernih posegov v pravice posameznika.
Keywords: kriminalistično preiskovanje, elektronske komunikacije, prikriti preiskovalni ukrepi, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 04.07.2018; Views: 695; Downloads: 57
.pdf Full text (976,51 KB)

5.
Prikriti preiskovalni ukrepi in pravica do zasebnosti
Lara Klemenc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se preiskovalci soočajo z izzivi kako pridobiti pomembne dokaze. V nekaterih primerih jih ne morejo dobiti pri normalni preiskavi, bodisi, ker so jih osumljenci zabrisali, ali pa niso bili zadostni za obsodbo. V teh primerih se lahko uvedejo prikriti preiskovalni ukrepi, s katerimi policija tajno preiskuje osumljenca, mu sledi, ga slika ali snema, lahko pa celo pripravi navidezni odkup neke snovi. S temi dokazi lahko podprejo že zbrane in tako pripomorejo k aretaciji osumljenca, ki brez teh ukrepov, ne bi bil nikoli pravnomočno obsojen. Za uvedbo take preiskave pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Preiskovalni organi morajo vnaprej predložiti že zbrane dokaze in podati dotične razloge, zakaj utemeljeno sumijo, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ali pa ga pripravlja. To pa se jim dovoli z odredbo za izključno ta primer in izključno za določeno časovno obdobje, ki pa se lahko ob utemeljitvi podaljša. Ob uvedbi tajnih ukrepov pa preiskovalci močno posegajo v posameznikovo pravico do zasebnosti, ki jo ščitita Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Ta pravna akta nas varujeta tako pred državno oblastjo, kot tudi pred drugimi osebami, ki bi morebiti posegali v naš osebni prostor. Delu te pravice pa smo se pripravljeni odpovedati v zameno za našo osebno varnost, tako, da opravičimo državnim oblastem vmešavanje v to pravico, vendar le, če s tem ščitijo temeljne pravice drugih ljudi. V kolikor je poseg v našo zasebnost s strani državnih organov protipraven, se lahko obrnemo na varuha človekovih pravic, kasneje pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer bodo presodili, če je bil poseg v našo zasebnost v skladu z zakonom. Ob uvedbi preiskave pa mora biti presojena tudi sorazmernost poseganja v našo zasebnost, tako, da za večji poseg preiskovalci potrebujejo močnejše dokaze, kot pa za manjši poseg v zasebnosti posameznika.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopki, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 14.11.2017; Views: 1854; Downloads: 392
.pdf Full text (866,07 KB)

6.
Kolizija ustavnih pravic pri neupravičenem prisluškovanju, zvočnem in slikovnem snemanju
Kristjan Zahrastnik, 2017, master's thesis

Abstract: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ter neupravičeno slikovno snemanje sta kot kaznivi dejanji določena v Kazenskem zakoniku. Kaznivi dejanji predstavljata hkrati tudi kršitev ustavne pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, vendar ne predstavljata kršitve v primeru, ko gre za varovanje v luči okoliščin konkretnega primera pomembnejše ustavne pravice. V takšnih primerih nastane kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer najpogosteje med pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico, ki zagotavlja varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic. Takšno nasprotje med ustavnima pravicama se ne presoja s pomočjo načela sorazmernosti, ampak z metodo razlage, ki se imenuje praktična konkordanca. Pravilo praktične konkordance, poenostavljeno rečeno s tehtanjem pomena pravic v okoliščinah konkretnega primera določi, kateri kolidirajoči pravici je dana prednost. Rezultat kolizije ustavnih pravic ima lahko za posledico, da je zaradi zasledovanja pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ali katere druge ustavne pravice določeno prisluškovanje in zvočno snemanja ali slikovno snemanje upravičene narave. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu zasnovan v treh stopnjah. Zaradi omenjenega se postavlja vprašanje, ali se kolizija ustavnih pravic, v skladu s katero je bilo snemanje osebe upravičeno, rešuje na ravni biti (prva stopnja) ali v okviru protipravnosti (druga stopnja). Kazensko pravo vsebuje tudi izjeme, ki dajejo podlago za uporabo zvočnega in slikovnega snemanja. Utemeljeno uporabo naprav za tovrstno snemanje med drugimi dovoljujejo ukrepi, poimenovani prikriti preiskovalni ukrepi, ki predstavljajo upravičljivo prisluškovanje, zvočno in slikovno snemanje ter posledično izjeme od kaznivih dejanj neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja ter neupravičenega slikovnega snemanja. Izpostavljena je posebnost elektronskega dokaza kot dokaznega sredstva, ki nakazuje, da je potrebno elektronski dokaz zaradi svojevrstnosti v določenih primerih obravnavati izven že poznanih oblik dokaznih sredstev. Ker lahko pride do razhajanj med standardi, ki so uveljavljeni v materialnem delu kazenskega prava, in med tistimi, ki oblikujejo kazensko procesno pravo, je opravljena primerjava med pravno dopustnostjo tehničnih posnetkov kot dokaznega sredstva in ravnanja, ki pomeni neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ali neupravičeno slikovno snemanje. Izbrana je pomembnejša sodna praksa slovenskih sodišč z namenom dodatne razjasnitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja oziroma kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja ter z namenom orisa kolizije ustavnih pravic, povzročene s snemanjem posamezne osebe ali njenega ravnanja.
Keywords: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, neupravičeno slikovno snemanje, kolizija ustavnih pravic, praktična konkordanca, osebnostne pravice in svoboščine, elektronski dokazi, prikriti preiskovalni ukrepi.
Published: 13.11.2017; Views: 982; Downloads: 294
.pdf Full text (993,58 KB)

7.
Hramba gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Thomas Robnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu avtor obravnava hrambo gradiva, ki je bilo pridobljeno z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, z vidika pristojnosti organov za hrambo in njenimi roki. Celovito je zavzeta ureditev hrambe gradiva od njegove pridobitve, prenosa gradiva med organi do uničenja le-tega. Uvodoma je predstavljen institut prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoji za njihovo uporabo in izvajanje. Hramba gradiva je v jedru razdeljena na fazo hrambe v času izvajanja ukrepov in fazo hrambe po končanju izvajanja ukrepov. V prvi fazi gradivo hrani policija dokler izvaja posamezni ukrep. Gradivo nato policija preda državnemu tožilcu, ki ga lahko brez lastne aktivnosti hrani največ dve leti. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki so povezana s tožilčevo aktivnostjo. Originalno gradivo pride na koncu v posest sodišča. Po prvem odstavku 154. člena ZKP sodišče hrani gradivo dokler se hrani kazenski spis. Analizirana je odločba Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ta določba zaradi nedoločenosti namena uporabe osebnih podatkov v ZKP ustavno neskladna. Nadalje je predstavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je zaradi neskladnosti ureditve z varstvom osebnih podatkov, razveljavilo poglavje ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov. Odločitev prinaša obsežne spremembe pridobivanja prometnih podatkov. Poleg tega so v noveli ZKP na področju prikritih preiskovalnih ukrepov predvidene korenite spremembe in dopolnitve. Avtor z delom pripomore k razumevanju zapletene ureditve hrambe gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Iz sklepnih misli je razvidno, da določena problematika ostaja odprta, kljub temu pa diplomsko delo daje iztočnico za bodoče razprave.
Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, gradivo, hramba gradiva, roki hrambe, uničenje gradiva
Published: 20.09.2017; Views: 598; Downloads: 134
.pdf Full text (507,50 KB)

8.
Uporaba naključno pridobljenih dokazov pri izvajanju ukrepa iz 151. člena Zakona o kazenskem postopku v kazenskih postopkih
Branko Recko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema tematiko preiskovanja organizirane kriminalitete z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, s katerimi kriminalistična policija najgloblje in najintenzivnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem v zasebnost posameznika. Bistvena sestavina naloge so dokazi, ki jih kriminalistična policija naključno zazna in na njih naleti pri izvajanju ukrepa iz 1. odstavka 151. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) pri tajnem vstopu v tuje prostore. Prav ti naključno pridobljeni dokazi oziroma uporaba le-teh so, po mnenju avtorja, lahko ključnega pomena v smislu pozitivnega poteka kriminalistične preiskave ter predkazenskega in nadalje kazenskega postopka. V dosedanji sodni praksi še ni zaznati primerov iz katerih bi izhajale posledice uporabe takšnih dokazov v predkazenskih in kazenskih postopkih. Ker uporaba takšnih dokazov še ni točno določena in pravno nedefinirana je namen avtorja, da se na podlagi veljavne zakonodaje, sodne prakse in strokovne literature predstavi optimalen način zavarovanja, evidentiranja oziroma dokumentiranja takšnih dokazov z namenom uporabe v nadaljnjih postopkih. Cilj uporabe takšnih dokazov je, da le-ti ne bodo izločeni kot dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin ali s kršitvijo določb ZKP, kar pomeni, da njihova uporaba ne bo imela negativnih posledic v nadaljnjih postopkih. Na podlagi izdelanega načina zavarovanja, evidentiranja oziroma dokumentiranja takšnih dokazov ob dejstvu, da slovenska zakonodaja to omogoča, je naloga kriminalistične policije in tožilstva, da ob zaznavi takšnih dokazov slednje uporabi v predkazenskem in kazenskem postopku. Le na tak način bo v bodoče nastala sodna praksa, ki bo konkretneje narekovala načine evidentiranja in izkazovala posledice uporabe takšnih dokazov v kazenskih postopkih.
Keywords: organizirana kriminaliteta, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, kazenski postopek, predkazenski postopek, diplomske naloge
Published: 28.08.2017; Views: 886; Downloads: 85
.pdf Full text (495,06 KB)

9.
Posledice dela pod krinko pri policistih
Tamara Pahor, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je področje dela pod krinko, še posebej, ko gre za posledice, ki jih takšno delo pusti pri udeleženih policistih, dokaj slabo raziskano in redko obravnavano. Diplomsko delo tako analizira predvsem obstoječo zakonodajo, ki ureja delo policistov pod krinko in različne posledice, ki jih tovrstno delo pusti pri udeleženih policistih. Slovenski zakoni, ki urejajo delovanje policije, ne urejajo posledic dela policistov pod krinko, niti jih ne urejajo javno objavljeni podzakonski akti. V zahodnem svetu je na tem področju opravljenih kar nekaj raziskav, kar je posledica daljše zgodovine in pogostosti uporabe dela pod krinko in prikritih preiskovalnih ukrepov na splošno. Ugotovitev teh raziskav ni mogoče nekritično uporabiti v Sloveniji, saj ima naša država bistveno skromnejšo prakso in tradicijo na tem področju. Mnenja intervjuvanih profesorjev s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru so potrdile domneve, da delo pod krinko pušča trajne (negativne) posledice v življenju policistov. Strinjali so se, da lahko policija s pravim izborom kandidatov za opravljanje teh nalog in ustreznim usposabljanjem prepreči številne, predvsem psihološke posledice, ki se lahko pojavijo po končanem delu pod krinko.
Keywords: policija, policijsko delo, policisti, tajni sodelavci, prikriti preiskovalni ukrepi, diplomske naloge
Published: 17.05.2017; Views: 1120; Downloads: 100
.pdf Full text (576,40 KB)

10.
Pravni temelji za uporabo lovilca IMSI v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji
Blaž Šircelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Današnji hitri razvoj tehnologije odpira kriminalnim oziroma hudodelskim združbam vedno nove možnosti za dogovarjanje o izpeljavi kaznivih dejanj, zato morajo imeti pristojni organi za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih in hudih kaznivih dejanj na voljo učinkovite preiskovalne ukrepe. Po trenutno veljavni ureditvi oziroma s t. i. klasičnimi metodami preiskovanja po 148. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP, 2014) policija ne more vedno pridobiti telefonskih številk, s katerimi komunicirajo člani hudodelskih združb in posledično tudi ne prestrezati teh komunikacij z uveljavljenimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi po 150. členu ZKP (2014). Zakon namreč za pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju v 149.b členu določa nekatere pogoje. Obstajati morajo razlogi za sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pridobitev podatkov pa odredi preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca oziroma pisno zahtevo policije. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku — M (2014) (v nadaljevanju predlog ZKP-M) z novima 150.a in 150.b členom ZKP pa je predvidel pravno podlago za odreditev in uporabo tako imenovanega IMSI lovilca (angl. IMSI catcher). Organi pregona storilcev kaznivih dejanj bi s tem imeli na voljo tehnično sredstvo za ugotavljanje podatkov za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje za namen priprave ukrepa iz prvega odstavka 149.b člena ali ukrepa iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP (2014) oziroma za ugotavljanje lokacije komunikacijskega sredstva. Na ta način je predlagatelj novele izrecno omejil sam obseg uporabe IMSI lovilca. Tehnična narava naprave pa naj kljub temu ne bi omogočala, da se oseb, ki niso preiskovane, ne zabeleži, s čimer se odpre možnost zlorab. A predlagatelj nove ureditve je predvidel številne varovalke, ki občutno zmanjšajo tveganja zlorab podatkov in podrobno urejajo uporabo naprave. Nekatere države odkrito priznavajo sodobne forenzične metode, med katere sodi tudi IMSI lovilec, a je uporaba tega natančno urejena le v redkih. Slovenija bi se s sprejemom novele zakona pridružila skupini evropskih držav, ki odkrito uporabljajo IMSI lovilec in imajo to področje urejeno v kazenski procesni zakonodaji, kot na primer Nemčija.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, prikriti preiskovalni ukrepi, lovilec IMSI, pravni temelji, diplomske naloge
Published: 09.12.2015; Views: 1697; Downloads: 196
.pdf Full text (537,29 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica