41. POSEBNOSTI PRI OBDAVČITVI GRADBENE DEJAVNOSTI S POUDARKOM NA OBRNJENI DAVČNI STOPNJI V OKVIRU DDVŽan Sekirnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: DDV je eden izmed najbolj proučevanih davkov na svetu. Njegov vpliv na poslovanje davčnih zavezancev proučujejo mnogi strokovnjaki.
Davke velik del ljudi obravnava kot nujno zlo, ki jih je potrebno plačevati. Odnos do davkov je v večini primerov negativen, ker je razširjeno prepričanje, da denar od davkov porabi država za lastne potrebe. To sicer drži, vendar državo predstavljajo državljani in denar od davkov se posredno ali neposredno porabi za njihove potrebe.
Z davki država pridobi denar za lastno delovanje, za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture (ceste, javna razsvetljava, komunalna infrastruktura,…) in za različne storitve, ki so jih deležni vsi državljani (zdravstvo, šolstvo, policija,…). Z davki pobran denar ni izgubljen, temveč se vrača državljanom v drugačni obliki.
Državljani so dolžni plačevati davke, sicer sledijo kazenske sankcije. V zvezi z davki in njihovim plačevanjem obstajajo določene pravice in dolžnosti zavezancev.
Višina davkov je zakonsko določena. Zakoni se lahko spreminjajo, s tem pa tudi obdavčenje. Vendar pa ni mogoče spreminjati davkov za nazaj.
Davčna politika je ena izmed najbolj neusklajenih politik držav članic EU. Vse države članice vodijo svojo davčno politiko, kar pomeni, da velja popolna suverenost države pri sprejemanju odločitev na tem področju. Cilj EU je harmonizacija davčnega sistema, s katero želi doseči davčno enakost zato, da bodo imeli vsi gospodarski subjekti iste konkurenčne pogoje na notranjem trgu. Doseganje tega cilja pa je dolgotrajno in zapleteno, saj se morajo vse države članice soglasno strinjati pri odločanju o davčnih zadevah.
Z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti so prejemniki storitev davčno tveganih dejavnosti postali obvezniki za obračun DDV. Eden od rizičnih sektorjev so gradbene storitve, ko na primer slovensko gradbeno podjetje, ki je identificirano za namene DDV v Sloveniji in ima torej slovensko ID številko, opravi gradbeno storitev za drugega slovenskega davčnega zavezanca za DDV. V tem primeru bo veljal mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Po ureditvi, ki je veljala do 1.1.2010 je moral slovenski gradbenik sam obračunati DDV na računu in ta DDV tudi plačati s svojim obračunom DDV v državni proračun, vsakič ko je zaračunal gradbeno storitev slovenskemu zavezancu za DDV. Po 1. januarju 2010 pa gradbenik, zavezanec za DDV, za storitve, ki jih je v Sloveniji opravil drugemu zavezancu za DDV, na računu, ki ga izda, sicer navede tudi znesek DDV, hkrati pa še zakonsko določbo, da gre za storitev po 76. a členu. Tako prejemnika storitve opozori, da mora on obračunati DDV in ga nakazati v proračun. To je torej mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki velja od 1. januarju 2010.
Namen nove tako imenovane lokalne obrnjene davčne obveznosti je zmanjšati proračunski primanjkljaj iz davčnih utaj, katerih največji odstotek naj bi se pojavljal predvsem na področjih storitvenih dejavnosti, posebej gradbenih storitev in dobav odpadkov.
Z uvedbo "lokalne" obrnjene davčne obveznosti naj bi bilo davčnih utaj manj, saj bodo prejemniki, denimo gradbenih storitev, opravljenih po novem zakonu, prejemali račune brez DDV, ki ga bodo sami obračunali in hkrati uveljavljali pravico do njegovega odbitka. Tako bo davčni učinek nevtralen in ne negativen, kot se je pogosto dogajalo doslej.
Negativni učinek mehanizma obrnjene davčne obveznosti je, da lahko vpliva na likvidnost za dobavitelja in državo. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti lahko predstavlja oviro za prosto gibanje manjših podjetij.
Ključne besede: Primerjave davčnih prihodkov Slovenije z davčnimi prihodki članic EU kažejo, da je Slovenija tudi na prihodkovni strani javnih financ povsem »evropska«, delež skupnih davčnih prihodkov je približno tolikšen kot v ostalih članicah EU. Po deležu posrednih davkov Slovenija nekoliko prehiteva, kar ne govori v prid povečanju DDV ali trošarin, po deležu neposrednih davkov pa močno zaostaja za povprečjem EU.
Čeprav se na področju Slovenije še vedno močno krši zakon, pristojni organi žal ni
Objavljeno v DKUM: 16.12.2011; Ogledov: 4058; Prenosov: 209
 Celotno besedilo (421,20 KB) |
42. ZNAČILNOSTI PRORAČUNA EVROPSKE UNIJEBarbara Šuler, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Zaradi ekonomskih in političnih sprememb v svetu mora Evropska unija neprestano prilagajati svojo finančno politiko in svoje prednostne naloge. Struktura proračuna kot tudi njegov obseg sta se postopoma razvijala. Prihodki proračuna EU zajemajo tradicionalna lastna sredstva, prihodke na osnovi DDV in osnovi BND ter drugi prihodke. Financiranje proračuna poteka iz državnih blagajn in države članice tako ocenjujejo koristi politike EU v primerjavi s svojimi prispevki. EU sprejema načelo solidarnosti med državami članicami. Nekatere države prispevajo več sredstev kot jih prejemajo in obratno. Največ sredstev EU je leta 2008 prejela Francija, največ sredstev je EU prispevala Nemčija. Glede na delež BND je največ sredstev EU leta 2008 prejel Luksemburg, največji delež BND sredstev je Uniji prispevala Belgija.
Na strani izdatkov je največ sredstev že od samega začetka namenjeno kmetijstvu. Ostale politike so vse do devetdesetih letih ostale v ozadju. V devetdesetih letih so v proračunu izvedli reformo, in sicer so začeli vse bolj poudarjati strukturne operacije, večji poudarek so namenili tudi notranjim in zunanjim politikam ter administraciji. Manj sredstev pa so začeli namenjati kmetijstvu.
Sedanji proračun je omejen s tremi elementi: s finančno perspektivo, z odločitvijo o lastnih sredstvih in z letnim proračunom. Izpolnjuje se v skladu z načeli enotnosti, točnosti, uravnoteženosti, univerzalnosti, dobrega finančnega poslovanja in preglednosti proračuna.
Proračun EU je pomemben mehanizem za uresničitev obstoječih ciljev politik, uvedbo sprememb in zagotovitev čim večjih dolgoročnih ukrepov. Obdržal je prvotno zasnovan cilj, ki je temeljil na enotnem trgu, razvoju globalne vizije za Evropo.
Ključne besede: proračun EU, finančna perspektiva, struktura proračuna, odhodki proračuna, prihodki proračuna
Objavljeno v DKUM: 07.12.2011; Ogledov: 2333; Prenosov: 232
Celotno besedilo (893,70 KB) |
43. PRORAČUN OBČINE DRAVOGRADSabina Naglič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Delo diplomskega seminarja sega na področje javnih financ na lokalni ravni in zajema proračun občine Dravograd. Ker je občina temeljna samoupravna skupnost, smo najprej predstavili teoretične osnove javnih financ in lokalne samouprave. V okviru tega smo navedli naloge lokalne samouprave in na področju javnih financ, kakšno je premoženje občin in njihovi viri financiranja. Navedli smo tudi naloge, ki jih je občina dolžna opravljati po ustavi in zakonu. Finančna sredstva, ki pa jih občina potrebuje za opravljanje teh nalog, pa pridobiva iz lastnih virov (npr. dohodnina), od države ali pa z zadolževanjem.
Opisali smo opisali proračun občin, tako da smo lahko nadaljevali z našim delom diplomskega seminarja, in da smo lahko na podlagi ugotovljenih splošnih podatkov analizirali proračune občine Dravograd. Proračun občine je njen najpomembnejši finančni instrument. Opredelili smo sam pojem proračuna in funkcije, ki jih le-ta opravlja ter opozorili na načela, ki jih je potrebno upoštevati pri sestavi, sprejemanju in izvrševanju proračuna.
Predstavili smo občino Dravograd, kjer smo opisali njeno lego, prebivalstvo ter zaposlenost in brezposelnost. V nadaljevanju smo predstavili zaključni račun proračuna občine za leto 2009. Prav tako smo predstavili proračun občine Dravograd za leto 2010 in ga primerjali z realiziranim proračunom za isto leto. V drugem primeru pa smo primerjali proračune občine Dravograd za leta 2007, 2008 in 2009, kjer smo analizirali in primerjali prihodke in odhodke.
Ključne besede: javne finance, lokalna samouprava, občina, proračun, prihodki, odhodki, viri financiranja, občina Dravograd
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 3210; Prenosov: 244
Celotno besedilo (732,65 KB) |
44. UGOTAVLJANJE DOBIČKONOSNOSTI IN ŽIVLJENJSKE VREDNOSTI STRANKMatej Glinšek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Management odnosov s strankami (CRM) je filozofija, ki povezuje vse funkcije v organizaciji, njen glavni namen pa je grajenje dolgoročnih dobičkonosnih odnosov s strankami. Skozi zgodovino se je razvilo več konceptov marketinga, vendar je v najtesnejši povezavi z CRM marketinška orientiranost, ki temelji na poznavanju in prilagajanju potrebam strank.
Pri dobičkonosnih odnosih je temeljni proces menjava na trgu, kjer prihaja do menjave vrednosti med stranko in ponudnikom. Temeljni koncepti na poti do dobičkonosnih strank so vrednost za stranko, zadovoljstvo, zadržanje in lojalnost.
Dobičkonosna je tista, ki v določenem času organizaciji prinese več prihodkov kot stroškov. Ugotavljanje dobičkonosnosti po metodi ABC temelji na razporejanju stroškov glede na aktivnosti. Pridobljeni podatki so osnova za strateško odločanje o načinu sodelovanja s strankami.
Življenjska vrednost stranke pove, kolikšen bo dobiček s strani stranke v celotni dobi sodelovanja. Pomembnejši faktorji pri izračunu so diskontna stopnja, stopnja zadržanja strank in življenjska doba stranke. Pridobljeni podatki se lahko uporabijo kot temelj za odločanje o nadaljevanju sodelovanja, popustih, različnih strateških povezavah in o marketinških aktivnostih.
Ključne besede: management odnosov s strankami (CRM), marketing, vrednost, lojalnost, zadržanje, zadovoljstvo, dobičkonosnost, življenjska vrednost, prihodki, stroški
Objavljeno v DKUM: 10.11.2011; Ogledov: 2994; Prenosov: 302
Celotno besedilo (1,16 MB) |
45. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA UPRAVLJANJE S PRIHODKIIgor Piršić, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana problematika upravljanja s prihodki ter podpore računovodske funkcije v organizaciji oz. oblikovanja računovodskih informacij za poslovno odločanje v okviru upravljanja s prihodki.
Podane so opredelitve upravljanja s prihodki različnih avtorjev, pojasnjeno je, kakšni so položaj, prihodnost in smeri razvoja upravljanja s prihodki v sodobnih organizacijah. Opisani so pogoji, ki so potrebni v dejavnosti oz. določeni organizaciji za uspešno uvedbo in izvajanje upravljanja s prihodki.
Skozi celotno diplomsko delo je navedenih veliko primerov upravljanja s prihodki iz letalske in hotelske dejavnosti. Poleg teh dejavnosti je podrobneje opisano še upravljanje s prihodki v restavracijah in dejavnostih igrišč za golf.
V končni fazi smo poskušali najti povezavo med računovodsko funkcijo v organizaciji in upravljanjem s prihodki. Zanimalo me je, katere računovodske informacije bi bile zanimive tistim poslovodnikom in odločevalcem v organizaciji, ki se ukvarjajo z upravljanjem s prihodki.
Ključne besede: Računovodske informacije, upravljanje s prihodki, maksimizacija prihodkov, omejene kapacitete, cenovna segmentacija, oportunitetni stroški.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2011; Ogledov: 1917; Prenosov: 124
Celotno besedilo (426,12 KB) |
46. DAVČNI VIDIK OSNOVNIH SREDSTEV V SKLADU Z OBDAVČITVIJO DOHODKOV PRAVNIH OSEBSonja Bračko, 2010, diplomsko delo Opis: Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je naloga namenjena davčnim zavezancem, ki delujejo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in za katere je davek od dohodkov pravnih oseb davek, ki obdavčuje njihove ustvarjene dohodke in zmanjšuje njihov dobiček. Torej je davek od dohodkov pravnih oseb strošek, ki ga je potrebno ustrezno zmanjšati, saj je težnja gospodarskih družb doseganje čim večjega dobička. Po drugi strani je davek od dohodkov pravnih oseb eden izmed fiskalnih prejemkov države, ki polni državni proračun, zato država teži k čim večjemu davčnemu izplenu. Gospodarske družbe, ki so davčni zavezanci na eni strani in država na drugi strani, se torej nahajajo na dveh različnih polih z različnimi težnjami.
V nalogi smo davčnim zavezancem, z vidika davka od dohodkov pravnih oseb, predstavili nevarnosti, ki jim pretijo pri doseganju njihovega cilja in so povezane z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Čeprav gre le za eno izmed postavk bilance stanja, smo teh nevarnosti predstavili sorazmerno veliko. Če v takšni dimenziji, kot smo jo zajeli v nalogi, razmislimo še o nevarnostih, ki izhajajo iz drugih postavk bilance stanja, postane še bolj jasno, da je ugotavljanje dobička in davka od dohodkov pravnih oseb zelo zahtevno. Navedena ugotovitev v povzetku kaže na to, da je pot do uspeha davčnih zavezancev med drugim pogojena tudi z ustrezno organizacijsko strukturo poslovnih funkcij v podjetju, učinkovito interno komunikacijo in notranjim nadzorom, strokovnim kadrom ter davčnim načrtovanjem, kjer z uporabo zakonitih metod in sredstev znižamo davčno obveznost, pri čemer moramo nujno zagotoviti, da je izogibanje davčni obveznosti zakonito.
Ključne besede: Opredmetena osnovna sredstva, davek od dohodkov pravnih oseb, davčno priznani prihodki, davčno priznani odhodki, davčna osnova, povečanje davčne osnove, zmanjšanje davčne osnove oziroma davčne olajšave, terjatve in obveznosti za odloženi davek, davčno tveganje.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2011; Ogledov: 2270; Prenosov: 379
Celotno besedilo (1,09 MB) |
47. ANALIZA UVAJANJA MEDNARODNEGA RAČUNOVODSKEGA STANDARDA USALI V HOTELIH NA SLOVENSKEMMilena Sagadin, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Delo diplomskega seminarja obravnava enotni sistem računovodstva USALI (Uniform System of Accounts for the Lodging Industry), ki je mednarodno uveljavljen standard poročanja o celovitem delovanju hotelov. Razdeljeno je na štiri poglavja. V uvodnem delu smo opredelili osnovni problem, opisali namen, cilje iz katerih izhaja vsebina naloge, osnovne trditve, predpostavke, omejitve in metode raziskovanja, ki so pripomogle k izdelavi naloge.
V drugem poglavju, ki je teoretična osnova dela diplomskega seminarja, smo prikazali spremljanje in merjenje uspešnosti poslovanja v hotelski dejavnosti. Ugotavljali smo bistvene razlike statističnih poročil v Sloveniji in mednarodnega statističnega spremljanja. Pri prikazu merjenja uspešnosti poslovanja smo se omejili na ekonomsko uspešnost poslovanja v hotelskih podjetjih. Prikazali smo kazalce in kazalnike za ugotavljanje uspešnosti hotelirske dejavnosti ter računovodske rešitve za merjenje uspešnosti poslovanja po standardih USALI.
Tretje poglavje predstavlja osrednji del naloge. Raziskali smo, kašne so možnosti uvedbe mednarodno uveljavljenega sistema poročanja USALI v slovensko hotelirstvo. S pomočjo primerjave računovodskih rešitev obeh sistemov smo ugotavljali bistvene razlike med njima. Prikazali smo izdelavo poročil za profitne centre in stroškovna mesta v hotelu po sistemu USALI. S pomočjo aplikacije računovodskih podatkov hotelskega podjetja v Sloveniji v sistem USALI smo analizirali možnosti uvedbe standardov USALI v obstoječi slovenski računovodski sistem spremljanja uspešnosti poslovanja hotelske dejavnosti. Analizirali smo poročila po USALI, kazalce in kazalnike, ki jih predpisujejo standardi USALI ter podali ugotovitve v zvezi z izdelavo poročil.
V zadnjem poglavju smo presodili, ali smo dosegli glavne zastavljene cilje in osnovne trditve. Dodali smo predloge za možnosti uvedbe mednarodnega spremljanja uspešnosti poslovanja hotelov v obstoječi računovodski sistem v Sloveniji.
Ključne besede: računovodstvo, hotelirstvo, merjenje uspešnosti poslovanja, Uniform System of Accounts for the Lodging Industry, USALI, poročila, ekonomski kazalniki, analiza, dobiček, izguba, stroški, prihodki, ADR, RevPAR, statistika
Objavljeno v DKUM: 18.11.2010; Ogledov: 5934; Prenosov: 726
Celotno besedilo (541,93 KB) |
48. VPLIV DAVČNE POLITIKE PODJETJA V GRADBENI DEJAVNOSTI NA USPEŠNOST POSLOVANJABoris Emeršič, 2010, diplomsko delo Opis: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje.
Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Ključne besede: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Objavljeno v DKUM: 12.08.2010; Ogledov: 2822; Prenosov: 187
Celotno besedilo (430,11 KB) |
49. PREDRAČUNAVANJE JAVNO - FINANČNIH PRIHODKOV NA UPRAVNI ENOTISuzana Jelušič, 2009, diplomsko delo Opis: Nepridobitne organizacije so vse tiste organizacije, ki niso pridobitne, tj. ne glede na to, kdo jih ustanovi ali financira njihovo delovanje. Med nepridobitne organizacije uvrščamo tudi upravne enote. Temeljni cilj nepridobitnih organizacij in s tem upravnih enot je zagotavljanje čim širše ravni zadovoljstva potreb različnih interesnih skupin z zagotavljanjem stvari in predvsem storitev.
Prihodki države so obvezne dajatve, ki so z zakonom predpisani kot splošno obvezni. Upravne enote pobirajo nedavčne prihodke, kot so: upravne takse, denarne kazni, nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, in prihodke od prodaje blaga.
Predračunavanje prihodkov na upravni enoti se izvaja le pri pripravi proračuna oziroma rebalansa proračuna. Predračuni prihodkov se pripravljajo na podlagi uresničenih prihodkov preteklega leta, ki ga v primernem odstotku povečajo. Pri tem se ne upoštevajo pričakovane spremembe, ki bodo vplivale na prihodke. To je vzrok, da so uresničeni prihodki v povprečju manjši od predračunov. Na to pa vpliva tudi dejstvo, da se predračunava prihodke le enkrat letno, kar je premalo, da bi lahko zaznali spremembe, ki nastajajo med letom.
Poleg večkratnega predračunavanja pa je potrebno tudi analiziranje predračunov z uresničeni prihodki, s katerimi zagotovimo pravočasno odzivanje na spremembe. Tako se v prihodnjih predračunih ne bi pojavljale napake iz preteklih predračunov. Posebna pozornost je potrebna, ko so uresničeni prihodki manjši od predračunanih, saj se na podlagi njih načrtuje poraba sredstev. Ker je realizacija prihodkov manjša od predračunov, se pojavi pomanjkanje sredstev, kar lahko prinese veliko težav. Zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu se pogosto prodaja državno premoženje in uporablja rezerve, ki bi jih lahko drugače uporabili. Pri večjem pomanjkanju sredstev pa se lahko zaustavi plačilo obveznosti, ki imajo posledice tudi v gospodarstvu. Enkrat letno predračunavanje ne zadostuje, da bi pravočasno ukrepali pri primanjkljaju finančnih sredstev. Zato je nujno medletno predračunavanje in analiziranje predračunov.
Ključne besede: javna uprava, upravna enota, nepridobitna organizacija, javnofinančni prihodki, predračunavanje, uresničeni – obračunani prihodki, analiziranje
Objavljeno v DKUM: 03.12.2009; Ogledov: 2954; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1003,40 KB) |
50. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB TER PRIMERJAVA DAVČNIH STOPENJ ZNOTRAJ EUMaja Pavšič, 2009, diplomsko delo Opis: Davčni sistemi držav članic EU so neusklajeni, saj je vsaka država članica suverena pri odločanju o svoji davčni politiki. Zaradi te neusklajenosti prihaja do raznih problemov (davčne diskriminacije, dvojnega obdavčevanja, davčne konkurence,…), ki jih želi EU odpraviti s ciljem harmonizacije davčnih politik.
Davčna konkurenca je eden izmed temeljnih vzrokov, da države članice znižujejo svoje davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb ter tako skušajo ustvariti podjetjem davčno bolj prijazno klimo. Tako je tudi Slovenija z novim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) uspela nekoliko zmanjšati davčno obremenitev podjetij.
Kljub trendu nižanja davčnih stopenj so gospodarski subjekti v EU v povprečju visoko obdavčeni. Države članice EU pa imajo zelo različne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb, saj znaša najnižja davčna stopnja 10 %, najvišja pa 35 %. Razlike v efektivnih davčnih stopnjah med državami članicami pa so le nekoliko nižje.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, neposredni davki, davčni sistemi, zakonska davčna stopnja, efektivna davčna stopnja, davčna olajšava, davčni prihodki, davčne oaze, davčna utaja
Objavljeno v DKUM: 14.10.2009; Ogledov: 5819; Prenosov: 850
Celotno besedilo (730,66 KB) |
