Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo analizira vire financiranja sektorja država v državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo je osredotočeno na vire financiranja in na bolj podrobno strukturo davkov med državami članicami Evropske unije. Poleg tega delo analizira povezavo med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo. Analizira tudi stopnjo davčne vrzeli in njeno povezavo z davčnimi prihodki. V teoretičnem delu diplomskega dela so analizirani in primerjani proračun sektorja države, državni proračun in proračuni občin, opisane so različne vrste prihodkov, odhodkov in davkov ter predstavljene davčne stopnje najpogostejših davkov v državah članicah. Opredeljen je tudi sektor država, skupaj z njegovimi podsektorji. Empirična analiza je pokazala, da so davčni prihodki (glede na BDP) najvišji vir financiranja ravni sektorja država v vseh državah Evropske unije, pri čemer prevladujeta davek na dodano vrednost in dohodnina. V Belgiji, Danski, Irski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Avstriji, Finski, Luksemburgu in Švedski je višji delež prihodkov iz dohodnine, medtem ko v Bolgariji, Češki, Grčiji, Hrvaški, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški davek na dodano vrednost. Ugotovili smo, da se v preučevanem vzorcu držav povezava med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo razlikuje. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko razvitostjo močna pozitivna povezava na Nizozemskem, v Nemčiji in Latviji, medtem ko je ta povezava srednje negativna v Grčiji, Italiji, Sloveniji, Romuniji in na Švedskem. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo korelacija srednje močno pozitivna v Bolgariji, Sloveniji, Španiji in na Finskem, medtem ko je ta nizko negativna na Madžarskem in Irskem ter srednje negativna v Estoniji. Korelacija med deležem davčne vrzeli in deležem davčnih prihodkov se je izkazala za neznatno.
Ključne besede: prihodki, davki, Evropska unija, sektor država, proračun
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,90 MB)

Opis: Davki so izjemno pomemben vir državnih prihodkov, brez katerih si nihče ne more predstavljati sodobne države. Tudi danes davki niso priljubljeni, kot v preteklosti, vendar se je ideja uveljavila in je potrebna za pravilno delovanje demokratičnega gospodarstva. Kljub temu davčne spremembe lahko sprožijo val veselja ali pa ogorčenja, odvisno ali gre za pozitivne ali pa negativne davčne spremembe. V današnjem času, skozi proces globalizacije, je svet tesneje povezan kot kdaj koli prej. Davčni sistemi v posameznih državah postajajo pomembnejši.. Za pisanje diplomske naloge s tem naslovom sem se odločila, ker je obdavčitev zadnje čase zelo popularna tema in je na žalost okoli nje veliko kritik in nezadovoljstva. Namen te raziskave ni podrobno opisati vseh davčno povezanih zakonskih sprememb, temveč pregled 7-letnega dogajanja na področju obdavčitve v Sloveniji med letoma 2016 in 2022. Pojasnila bom tudi, kako na višino davčnih prihodkov v Sloveniji vplivajo sprejeti davčni ukrepi, spremembe zakonodaje, višina BDP in število davčnih inšpekcijskih pregledov.. S pomočjo deskriptivne statistike in enostavne regresije bom analizirala zbrane podatke, ki jih bom grafično prikazala in interpretirala. Diplomsko nalogo bom zaključila z izoblikovanim mnenjem, ki sem ga pridobila skozi raziskavo in analizo podatkov.
Ključne besede: davki, davčni prihodki, davčni sistem
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Namen diplomskega projekta je prikazati povezavo in razlike poslovne in davčne bilance teoretično in tudi praktično, na primeru Podjetja X. V teoretičnem delu najprej spoznamo poslovno in davčno bilanco, zakonske podlage ter kako ugotavljamo prihodke in odhodke podjetja. Diplomski projekt daje poseben poudarek davčnim predpisom, ki nam kažejo kakšne spremembe morajo podjetja opraviti pri določenih postavkah, da so podatki primerni za davčno bilanco. V praktičnem delu najprej predstavimo Podjetje X, čigar podatki so uporabljeni za prikaz sprememb postavk. V zaključku naloge smo se na podlagi teoretičnih osnov lotili korekcije prihodkov in odhodkov ter davčne osnove. Za konec smo izdelali davčno bilanco.
Ključne besede: poslovna bilanca, davčna bilanca, prihodki, odhodki.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 804; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 2000; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Odpadna embalaža predstavlja velik javnofinančni problem, zato sem se v nalogi osredotočil na analizo financiranja sistema za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Proučil sem zakonodajo, pravne predpise, akterje, ki urejajo predmetno področje in ocenil dejansko stanje v letih od 2009 do 2016. Težave pri financiranju in nastanek stroškov izhajajo iz sistemskih pomanjkljivosti. Vrsto slabosti predstavlja način financiranja zbiranja odpadne embalaže, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso sofinancirale zbiranja odpadne embalaže in postavitve infrastrukture za ločeno zbiranje odpadne embalaže, temveč sta se zbiranje in nabava infrastrukture v celoti zagotavljali s ceno gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Sistem zato ni spodbujal gospodinjstev in izvajalcev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, da bi zbrali več odpadne embalaže in ni omogočal zadostne preglednosti delovanja sistema in stroškov ter prihodkov sistema v delu, ko morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljati predelavo odpadne embalaže, ki jo zberejo v sistemu. Kljub temu pa so gospodinjstva zaradi vse večje ozaveščenosti ločila vedno več odpadne embalaže, čeprav so morala zaradi uvedbe dodatne storitve plačevati zbiranje komunalnih odpadkov po višji ceni. Ministrstvo dolga leta ni zadostno posredovalo s svojimi ukrepi, ni pripravilo meril za določanje stroškov, ni pripravilo operativnega programa niti spremembe zakonodaje in tako ni vplivalo na vire financiranja, čeprav so imeli izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadne embalaže večje stroške, ker so morali zagotoviti dodatno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže in povečati pogostost odvoza komunalnih odpadkov, česar večinoma niso mogli v celoti nadomestiti z zvišanjem cene za storitve zbiranja odpadne embalaže. Nedorečenost razmerij med udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažo je omogočala opuščanje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in povzročala tveganje prelivanja dobičkov iz javnega v zasebni sektor, zaradi tega pa ni bil ustrezno zavarovan javni interes. Podatki za oceno doseganja okoljskih ciljev so bili precenjeni, netočni in nezanesljivi za resne analize in prenovo sistema. Spremljanje in nadzor sistema ni bil zadosten in ciljno usmerjen. K učinkovitejšemu delovanju sistema ni prispevala niti okoljska dajatev - prvič, ker ni bila pobrana v zadostni meri in drugič, ker se zbrana sredstva niso porabljala za zmanjševanje obremenjevanja okolja ali za odpravo posledic, ki nastajajo zaradi vsebnosti okolju škodljivih snovi v embalažnih materialih, kar je glavni namen načela plačila za obremenjevanje, zaradi katerega je bila okoljska dajatev uvedena. V analiziranem obdobju je neustrezna ureditev sistema dopuščala neučinkovito in nepregledno financiranje ter spremljanje in nadzor delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo in tako puščala odprta vrata za vrsto tveganj znotraj financiranja sistema.
Ključne besede: odpadna embalaža, ministrstvo za okolje, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, izvajalci gospodaskih javnih služb, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, financiranje, embalažnina, stroški, prihodki, okoljska dajatev.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 1523; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,09 MB)