| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
OBDAVČITEV KMETA NA SLOVENSKEM
Polona Lipoglav, 2012, diplomsko delo

Opis: Za svoje zaključno delo sem si izbrala temo obdavčitev kmeta iz vidika dohodnine. Osredotočila sem se na obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na Slovenskem. Slovensko kmetijstvo je bilo v zadnjem obdobju deležno številnih reform, sploh na davčnem področju. V povezavi s temi reformami se tudi struktura živečih na kmetijah počasi spreminja. V mislih imam predvsem poklicno kvalifikacijo ljudi, živečih v kmečkem gospodinjstvu. Tako od kmetijstva ne živijo, kot je včasih bilo značilno, neizobraženi ljudje, ampak višje izobražen kader, ki mora svoje znanje za svoj obstoj nenehno nadgrajevati. Podeželje predstavlja velik del slovenskega ozemlja. Kmetijstvo na Slovenskem je zelo raznoliko – od ribištva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva do številnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že same geografske značilnosti Slovenije nam pokažejo, kakšna je struktura kmetovanja, značilna za posamezno območje Slovenije, najsi gre za visokogorske kmetije z ekološko pridelavo ali do intenzivnega poljedelstva v nižinah in podobno. Z raziskavo sem se osredotočila na položaj kmeta z vidika dohodnine. Načeloma se kmetje smejo sami odločiti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili. To pravilo ima tudi izjemo, kjer so kmetje, ki so prejemniki nepovratnih sredstev iz Evropske unije, obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in v primeru obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Konec leta 2010 in 2011 je prišlo do sprememb pri obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpostavila sem obdavčitev po katastrskem dohodku, ki bo prinesla številne spremembe glede obdavčitve kmetijske dejavnosti. Pri sprejemanju poslovnih odločitev in načrtovanju samega razvoja kmetije je potrebno veliko pozornosti nameniti samemu dohodkovnemu položaju kmetij kot majhnih gospodarskih enot. Kmetje se čedalje bolj zavedajo, da morajo za obstoj kmetije in posledično preživetja družinskih članov, preudarjene investirati v dejavnost. Veliko pomoč pri tem imajo ukrepi za usmeritev kmetijske politike. Pred kratkim so se na novo načrtale usmeritve skupne kmetijske politike v Evropski uniji za obdobje do leta 2020, ki posredno dajejo smernice slovenskim kmetom pri njihovem gospodarjenju. Pri izdelavi mojega diplomskega dela sem uporabljala zakonodajo, ki je bila v veljavi tekom nastajanja tega dela. Večjo pozornost sem namenila spremenjenemu Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), sprejetega konec leta 2010. Oba zakona sta prinesla številne spremembe na področju osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kakšne posledice pa bosta imela zakona za kmeta na Slovenskem pa bo pokazal šele čas. Sama menim, da se kmetov ne bi smelo preveč davčno obremenjevati, saj so oni edini, ki ohranjajo izgled naše prelepe domovine. Ob prevelikih davčnih obremenitvah bi marsikatero kmečko gospodinjstvo propadlo, to pa bi imelo tako ekonomske kot demografske posledice.
Ključne besede: kmet, zemljišče, dohodek, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski prihodek, normirani odhodek
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 3438; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (401,77 KB)

32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici