| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev policijskega pridržanja in ustreznost nadzora nad odrejenimi pridržanji v RS
Milan Radonjić, 2021, diplomsko delo

Opis: Pridržanje je policijsko pooblastilo, ki z vidika omejevanja svobode pomeni grob poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine . V diplomskem delu so zbrana in predstavljena policijska pridržanja, ki jih pod določenimi pogoji sme odrediti policija. V vsebini podajamo, da je pridržanje urejeno v petih različnih zakonih, ki posegajo na različna področja dela policije, sama uporaba pooblastila pa je podrobneje določena tudi v podzakonskih aktih. V diplomskem delu smo prikazali, da mora policija ob uporabi tako močnega pooblastila upoštevati vrsto obligacij, ki izhajajo iz zakonodaje, ob tem pa je pomembno, da upoštevajo človekove pravice in tudi navodila, ki jih policija svojim delavcem daje sama. Vsakršni odkloni od navedenih navodil delavca policije izpostavijo različnim oblikam nepravilnosti in kaznivosti, posameznik, ki se v takšnih postopkih znajde, pa je oškodovan ravno na področju človekovih pravic. Med pridržanji obstajajo razlike, tako v pogojih za odreditev tega pooblastila, prav tako pa tudi na področju zahtevanih ukrepov, dopustnega trajanja in same izvedbe obravnavanega pooblastila. Policija je kot državni organ, ki ima vrsto pooblastil s katerimi posega v pravice posameznikov, podvržena različnim oblikam notranjega in zunanjega nadzora. Izpostavili smo nujnost sodnega nadzora pri policijskih pridržanjih, poudarili pomembnost celovitega zunanjega nadzora, ki ga izvaja tudi Varuh človekovih pravic v okviru Državnega preventivnega mehanizma in vsak posameznik preko obstoječega sistema pritožbenih postopkov. Nadzor, ki opozarja na nepravilnosti, ne dosega pa odprave nadaljnjih nedopustnih ravnanj, v svojem poslanstvu ni dovolj, da se usmerjeno in trajno zagotovi spoštovanje vseh temeljnih pravic in svoboščin ob policijskih pridržanjih. Policisti, katerim je država pod strogimi zakonskimi pogoji zaupala uporabo tako izjemnega pooblastila, se morajo zavedati nujnosti zagotavljanja človekovih pravic, izjemnosti vsakega postopka in potreb posameznika, ki se v takšnem postopku znajde.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko pridržanje, pridržanje, odvzem prostosti, nadzor nad pridržanji, človekove pravice
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (611,93 KB)

2.
Diskrecijske odločitve policistov pri pridržanju voznikov pod vplivom alkohola
Matej Velikonja, 2018, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku so predstavljene diskrecijske odločitve policista v Sloveniji, ki jih ta pri svojem delu vsakodnevno sprejema. Članek skuša ponazoriti, kako je zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa od 1998 dalje urejala diskrecijske odločitve policistov, predvsem pri odkrivanju in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter njihov vpliv na zagotavljanje varnosti. Orisano je tudi diskrecijsko odločanje, kot ga v nekaterih postopkih uporablja policija v ZDA, ki izhaja iz anglosaškega pravnega sistema. Metode: Z zgodovinsko-primerjalno metodo je prikazano, kako so zakonski akti za urejanje cestnega prometa, sprejeti v različnih časovnih obdobjih, urejali prosti preudarek policistov v Republiki Sloveniji pri izvajanju nalog na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Uporabljena je še primerjalna metoda in komplementacija prikaza podatkov o policijskih ukrepih. Ugotovitve: Diskrecijska pravica, kot jo dopušča Zakon o pravilih cestnega prometa v določbah 24. člena, je ustrezen kompromis med policijskim zagotavljanjem varnosti in prevelikim poseganjem policije v človekove pravice. Ko oseba deluje neskladno z zakonsko normo, lahko policijsko ukrepanje zaradi takega človekovega delovanja sledi črki zakona, ki največkrat predpisuje represivno ravnanje, lahko pa policist za ukrepanje uporabi taktični preudarek. Navedeno pomeni, da se policist diskrecijsko odloča, katero pooblastilo oz. kateri ukrep bo v dani situaciji uporabil. Ali se policist odloči, da bo deloval diskrecijsko, pa je odvisno od več razlogov, obširneje opisanih v članku. Izvirnost/pomembnost prispevka: Za razlago načel delovanja in uporabe diskrecijske pravice članek preučuje diskrecijske odločitve varnostnih organov, katerih delovanje temelji na različnih pravnih sistemih. Prav tako poskuša odgovoriti na vprašanje, ali je diskrecijska pravica, kot jo uporablja policija v Republiki Sloveniji, primerno urejena in ali je sploh potrebna.
Ključne besede: policija, policisti, policijski postopki, policijska pooblastila, diskrecijska pravica, vožnja pod vplivom alkohola, pridržanje
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (351,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Ustavnopravno in konvencijsko varstvo pridržanih in priprtih oseb v Sloveniji
Ema Kobal, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil osvetliti pravice pridržanih in priprtih oseb v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, katera pravica je pridržanim in priprtim osebam najpogosteje kršena; ali so priporočila nadzornih preventivnih mehanizmov upoštevana ter ali so pravna sredstva, ki jih imajo osebe, dovolj učinkovita, da z njimi odpravijo nastalo kršitev. V diplomskem delu smo uvodoma podrobneje opredelili pridržanje in pripor, ki spadata med primarne posege v človekovo osebno svobodo. Opredelili smo temeljne pravice, ki pripadajo pridržanim in priprtim osebam na podlagi predpisov in drugih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tako notranjih pravnih aktov kot tudi mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih dokumentov. V nadaljevanju smo predstavili delovanje nadzornih preventivnih mehanizmov, ki spremljajo in nadzorujejo ravnanje s pridržanimi in priprtimi osebami. Poleg tega smo predstavili tudi najpomembnejša pravna sredstva, ki jih imajo pridržane in priprte osebe. S pomočjo pregleda relevantne sodne prakse in poročil nadzornih preventivnih mehanizmov smo izpostavili probleme, do katerih prihaja pri ravnanju s pridržanimi in priprtimi osebami. Diplomsko nalogo smo zaključili s preverjanjem postavljenih hipotez. Ugotovili smo, da je prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja nedvomno ena izmed pravic, ki je pridržanim in priprtim osebam v Sloveniji pogosteje kršena. Poročila nadzornih preventivnih mehanizmov nakazujejo na to, da problem grdega in nečloveškega ravnanja še vedno ostaja. Nadzorni preventivni mehanizmi vsako leto najdejo kakšno težavo, ki bi jo bilo potrebno odpraviti. Zaradi finančnih in kadrovskih težav, njihova priporočila niso vedno uresničena. Evropsko sodišče za človekove pravice je v svojih sodbah opozorilo, da slovenska pravna sredstva v določenih primerih ne dosegajo standardov 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pridržane in priprte osebe v Sloveniji nimajo dovolj učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi bi lahko preprečile kršitve.
Ključne besede: diplomske naloge, pravice pridržanih in priprtih oseb, kršitve človekovih pravic, pridržanje, pripor, učinkovita pravna sredstva, nadzorni preventivni mehanizmi
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 576; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (832,96 KB)

4.
Pravice osumljenca ob odvzemu prostosti
Nataša Vogrinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon. Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi. Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M. Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 816; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (567,49 KB)

5.
Policijska pridržanja v Republiki Sloveniji
Janez Geč, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bodo predstavljena policijska pooblastila, s katerimi policisti lahko odvzamejo posamezniku osebno svobodo to je pridržanje. Na ta način želimo to problematiko podrobneje predstaviti tako strokovni kot tudi splošni javnosti, ki včasih zaradi napačne predstavitve primerov policijskega pridržanja ne razlikujejo med policijskim pridržanjem in sodnim priporom. Policisti morajo za izvajanje svojih nalog poznati veliko zakonov, če želijo zakonito, strokovno in učinkovito izvesti svoje naloge. Za področje posega v posameznikovo svobodo morajo tako poznati določbe iz Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP), Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPOL) in Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP), da bi lahko bili pri svojem delu strokovni in zakoniti, kar je osnova za izvedbo njihovih nalog. Zaradi neenotnih določil o izvedbi policijskega pridržanja, pa morajo v teh postopkih paziti da do napak ne pride. Zaradi tega, kakor tudi zaradi nenehnih sprememb zakonodaje, ki se spreminja glede na nastale razmer v družbi, se morajo policisti zaradi uspešnega izvajanja svojih pooblastil nenehno izobraževati in usposabljati. Policisti v procesu pridobitve izobrazbe policisti pridobijo le osnovno znanje, ki ga morajo kasneje pri svojem delu dopolnjevati in nadgrajevati na tak način. Cilj naloge je analizirati razvoj policijskih pridržanj in na enem mestu zbrati vse predpise o policijskih pridržanjih, kar bi policistom lahko služilo kot delovni opomnik. Pri tem pa se pregleda in ugotovi ali pri opredelitvi policijskih pridržanj v različnih zakonih prihaja do takšnih neusklajenosti, ki bi zahtevala spremembe in dopolnitve posameznega zakona.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, pridržanje, odvzem prostosti, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1502; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (589,79 KB)

6.
Pridržanje po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa
Jasmina Gorenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Dejstvo, da je v Republiki Sloveniji najpogostejši vzrok za prometne nesreče neprilagojena hitrost, s katero je mnogokrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, pove, da je za izboljšanje prometne varnosti treba vzpostaviti učinkovit sistem, ki bo omogočal ukrepanje zoper voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola in tako ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu. Eno od teh je vsekakor tudi pridržanje alkoholiziranega voznika. V diplomskem delu bomo predstavili spremembe zakonodaje s tega področja in njihov vpliv na odnos do zagotavljanja višjega nivoja človekovih pravic in svoboščin. Pridržanje namreč predstavlja korenit poseg v človekove pravice, zato je pri izvajanju le-tega, zelo pomembno dobro poznavanje zakonskih predpisov in vseh ostalih pogojev za uporabo tega policijskega pooblastila. Podrobno bomo analizirali ukrep pridržanja po 238b. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1), ga primerjali s trenutno veljavnim ukrepom pridržanja po 24. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in prikazali, v čem se omenjena ukrepa razlikujeta, ter kateri od ukrepov je, glede na stopnjo posega v pravico do osebne svobode, primernejši. Predstavili bomo tudi določila 22. in 23. člena ZPrCP, ki urejata prepoved vožnje, začasen odvzem vozniškega dovoljenja in zaseg motornega vozila, ter se hkrati navezujeta tudi na pooblastilo pridržanja. V diplomskem delu bomo opisali tudi sistem nadzora izvajanja pridržanj, ki je zaradi grobega posega v človekove pravice in svoboščine nujno potreben. Sprememba zakonodaje s področja policijskega pridržanja po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim je predpisana možnost odstopa od pridržanja, se je vsekakor približala višjemu standardu spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Ne glede na ugotovitve se nam, glede na splošno predpisano področje pridržanja alkoholizirane osebe v Zakonu o prekrških, poraja vprašanje, ali je ureditev lex specialis s področnim zakonom sploh potrebna.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, pridržanje, cestni promet, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 913; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (698,45 KB)

7.
Zaseg prepovedane droge in policijsko pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Matej Harb, 2013, diplomsko delo

Opis: »V poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Ustave Republike Slovenije je zapisano, da ima vsakdo pravico do osebne svobode, in da se ne sme nikomur odvzeti prostost, razen v primerih in v postopku, ki jih določa zakon.« (Žaberl, 2006: 125) Ko gre za grob poseg v osebno svobodo posameznika, je nujno potrebno dobro poznavanje zakonskih predpisov, ki urejajo navedeno področje. Pri tem policisti in kriminalisti, ki se ukvarjajo z nalogami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog pridejo v dilemo, kdaj so izpolnjeni pogoji »utemeljenih razlogov za sum« storitve kaznivega dejanja. Dilema je, ali zgolj zasežena snov zadostuje zakonskemu standardu »utemeljenih razlogov za sum« storitve kaznivega dejanja kljub temu, da še analiza ni bila opravljena, ali pa so utemeljeni razlogi za sum podani lahko šele po opravljeni analizi, ki potrdi, da je zasežena snov prepovedana droga. Seveda je potrebno pri tem poudariti, da sama posest prepovedane droge ne zadostuje zakonskemu standardu »utemeljenih razlogov za sum«. Tukaj je potrebno upoštevati še druge pogoje, kot so količina, način pakiranja prepovedane droge, posest oz. uporaba pripomočkov, ki se uporabljajo pri prodaji prepovedanih drog (elektronke tehtnice, manjše PVC vrečke, zavitki ALU folije, ipd.), identifikacija kupca prepovedane droge ipd. V takšnem policijskem postopku policist oz. kriminalist osebi še pred rezultatom analize omeji svobodo gibanja za nujno potreben čas oz. do rezultatov analize. V primeru pozitivnega rezultata, da je zasežena snov prepovedana droga, je podan pogoj za odvzem prostosti in policijsko pridržanje. Med policijskim pridržanjem in začasno omejitvijo gibanja na videz ni bistvene razlike. Ta se odraža v intenziteti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine ter samem namenu uporabe policijskega pooblastila.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko pridržanje, prepovedane droge, zaseg, diplomske naloge
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 2159; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (279,52 KB)

8.
Policijsko pridržanje pri preiskovanju gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Štefani Pondelek, 2013, diplomsko delo

Opis: Po samosvojitvi Slovenije in po spremenbi družbeno-ekonomskega sistema so se pojavile poleg klasičnih tudi gospodarska kazniva dejanja, ki so bila sprva neobičajna in nerazumljiva. Tako je država bila primorana ustanoviti nove organe, ki so se lahko borili proti tej sofisticirani kriminaliteti. Nova oblika kriminalitete je bila vzrok, da so propadala in še propadajo različne gospodarske dejavnosti. V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pridržanje, ki je ena od hujši oblik odvzema svobode. Ta je pomembna, saj je s tem ukrepom organom pregona omogočeno bolj uspešno opravljanje svojega dela. Pri pridržanju je zelo pomemben čas pridržanja ter hitrost dela organov pregona, na podlagi katere lahko pride do kazenske ovadbe in na koncu posledično tudi do obtožbe. Tako smo v diplomski nalogi v prvem delu predstavili odreditev pridržanja, priporne razloge, pravila policistov med pridržanjem, potrebne dokomentacije, pravice pridržane osebe, opis prostorov za pridržanje, prenehanje razlogov za pridržanje ter nadzor nad pridržanjem. V drugem delu smo predstavili razlikovanje med klasično in gospodarsko kriminaliteto, dejanja, ki jih uvrščamo med gospodarsko kriminaliteto ter začetki borbe proti njej. Pregledali smo tudi povezanost in sodelovanje organov pregona ter njihove izbojšave. V zadnjem delu si bomo ogledali še statistične podatke po katerih bomo razbrali trend pojemanja ali naraščanja, tako policijskega pridržanja, kot gospodarske kriminalitete ter škodo, ki jo država pri tem utrpi.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, predkazenski postopek, policija, policijsko pridržanje, diplomske naloge
Objavljeno: 06.12.2013; Ogledov: 1052; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (709,78 KB)

9.
Policijsko prijetje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Elvisa Frmić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so strnjeni vsi pomembnejši podatki v zvezi s policijskim prijetjem. Uvodnemu delu sledi predstavitev zakonske podlage policijskih pooblastil ter policijske etike in pregled policijskih pooblastil s temeljnimi načeli, ki jih je potrebno upoštevati pri odvzemu prostosti, nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil in zakonsko dovoljenega omejevanja osebne svobode. Tretje poglavje podrobneje opisuje postopek prijetja ter pravice prijete osebe. V četrtem poglavju so opredeljene razlike med primarnim in sekundarnim policijskim prijetjem. Šesto poglavje je namenjeno analizi slovenske zakonodaje, povezane s policijskim prijetjem, in primerjavo z evropsko in mednarodno zakonodajo. Poglavju statistična analiza pridržanih oseb sledi splošna ocena empiričnega dela in primerjave v sedmem poglavju. Na podlagi preverjanja hipotez privedejo do ugotovitev, na katerih temelji zaključek. Analizirali smo veljavno slovensko zakonodajo s pravno osnovo za policijsko prijetje z upoštevano diskrecijo ter jo primerjali z ameriško zakonodajo. V proučevanju slovenske zakonodaje, smo uporabili tudi najnovejši sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, v katerem je policijsko prijetje opredeljeno kot začasna omejitev svobode. S primerjavo slovenske ureditve z evropsko in ameriško zakonodajo, so predstavljeni različni instituti omejitve osebne svobode.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, policijska pooblastila, policijsko pridržanje, človekove pravice, osebna svoboda, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1811; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (478,95 KB)

10.
HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKT
Franjo Selišnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Ključne besede: Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Objavljeno: 15.02.2012; Ogledov: 3311; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici