SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVE
Aljoša Jaklin, 2010, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni. Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov. Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi. Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Ključne besede: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2874; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (389,69 KB)

3.
4.
5.
6.
HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKT
Franjo Selišnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Ključne besede: Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Objavljeno: 15.02.2012; Ogledov: 2593; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

7.
Policijsko prijetje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Elvisa Frmić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so strnjeni vsi pomembnejši podatki v zvezi s policijskim prijetjem. Uvodnemu delu sledi predstavitev zakonske podlage policijskih pooblastil ter policijske etike in pregled policijskih pooblastil s temeljnimi načeli, ki jih je potrebno upoštevati pri odvzemu prostosti, nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil in zakonsko dovoljenega omejevanja osebne svobode. Tretje poglavje podrobneje opisuje postopek prijetja ter pravice prijete osebe. V četrtem poglavju so opredeljene razlike med primarnim in sekundarnim policijskim prijetjem. Šesto poglavje je namenjeno analizi slovenske zakonodaje, povezane s policijskim prijetjem, in primerjavo z evropsko in mednarodno zakonodajo. Poglavju statistična analiza pridržanih oseb sledi splošna ocena empiričnega dela in primerjave v sedmem poglavju. Na podlagi preverjanja hipotez privedejo do ugotovitev, na katerih temelji zaključek. Analizirali smo veljavno slovensko zakonodajo s pravno osnovo za policijsko prijetje z upoštevano diskrecijo ter jo primerjali z ameriško zakonodajo. V proučevanju slovenske zakonodaje, smo uporabili tudi najnovejši sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, v katerem je policijsko prijetje opredeljeno kot začasna omejitev svobode. S primerjavo slovenske ureditve z evropsko in ameriško zakonodajo, so predstavljeni različni instituti omejitve osebne svobode.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, policijska pooblastila, policijsko pridržanje, človekove pravice, osebna svoboda, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1280; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (478,95 KB)

8.
Policijsko pridržanje pri preiskovanju gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Štefani Pondelek, 2013, diplomsko delo

Opis: Po samosvojitvi Slovenije in po spremenbi družbeno-ekonomskega sistema so se pojavile poleg klasičnih tudi gospodarska kazniva dejanja, ki so bila sprva neobičajna in nerazumljiva. Tako je država bila primorana ustanoviti nove organe, ki so se lahko borili proti tej sofisticirani kriminaliteti. Nova oblika kriminalitete je bila vzrok, da so propadala in še propadajo različne gospodarske dejavnosti. V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pridržanje, ki je ena od hujši oblik odvzema svobode. Ta je pomembna, saj je s tem ukrepom organom pregona omogočeno bolj uspešno opravljanje svojega dela. Pri pridržanju je zelo pomemben čas pridržanja ter hitrost dela organov pregona, na podlagi katere lahko pride do kazenske ovadbe in na koncu posledično tudi do obtožbe. Tako smo v diplomski nalogi v prvem delu predstavili odreditev pridržanja, priporne razloge, pravila policistov med pridržanjem, potrebne dokomentacije, pravice pridržane osebe, opis prostorov za pridržanje, prenehanje razlogov za pridržanje ter nadzor nad pridržanjem. V drugem delu smo predstavili razlikovanje med klasično in gospodarsko kriminaliteto, dejanja, ki jih uvrščamo med gospodarsko kriminaliteto ter začetki borbe proti njej. Pregledali smo tudi povezanost in sodelovanje organov pregona ter njihove izbojšave. V zadnjem delu si bomo ogledali še statistične podatke po katerih bomo razbrali trend pojemanja ali naraščanja, tako policijskega pridržanja, kot gospodarske kriminalitete ter škodo, ki jo država pri tem utrpi.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, predkazenski postopek, policija, policijsko pridržanje, diplomske naloge
Objavljeno: 06.12.2013; Ogledov: 794; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (709,78 KB)

9.
Zaseg prepovedane droge in policijsko pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Matej Harb, 2013, diplomsko delo

Opis: »V poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Ustave Republike Slovenije je zapisano, da ima vsakdo pravico do osebne svobode, in da se ne sme nikomur odvzeti prostost, razen v primerih in v postopku, ki jih določa zakon.« (Žaberl, 2006: 125) Ko gre za grob poseg v osebno svobodo posameznika, je nujno potrebno dobro poznavanje zakonskih predpisov, ki urejajo navedeno področje. Pri tem policisti in kriminalisti, ki se ukvarjajo z nalogami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog pridejo v dilemo, kdaj so izpolnjeni pogoji »utemeljenih razlogov za sum« storitve kaznivega dejanja. Dilema je, ali zgolj zasežena snov zadostuje zakonskemu standardu »utemeljenih razlogov za sum« storitve kaznivega dejanja kljub temu, da še analiza ni bila opravljena, ali pa so utemeljeni razlogi za sum podani lahko šele po opravljeni analizi, ki potrdi, da je zasežena snov prepovedana droga. Seveda je potrebno pri tem poudariti, da sama posest prepovedane droge ne zadostuje zakonskemu standardu »utemeljenih razlogov za sum«. Tukaj je potrebno upoštevati še druge pogoje, kot so količina, način pakiranja prepovedane droge, posest oz. uporaba pripomočkov, ki se uporabljajo pri prodaji prepovedanih drog (elektronke tehtnice, manjše PVC vrečke, zavitki ALU folije, ipd.), identifikacija kupca prepovedane droge ipd. V takšnem policijskem postopku policist oz. kriminalist osebi še pred rezultatom analize omeji svobodo gibanja za nujno potreben čas oz. do rezultatov analize. V primeru pozitivnega rezultata, da je zasežena snov prepovedana droga, je podan pogoj za odvzem prostosti in policijsko pridržanje. Med policijskim pridržanjem in začasno omejitvijo gibanja na videz ni bistvene razlike. Ta se odraža v intenziteti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine ter samem namenu uporabe policijskega pooblastila.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko pridržanje, prepovedane droge, zaseg, diplomske naloge
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 1344; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (279,52 KB)

10.
Pridržanje po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa
Jasmina Gorenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Dejstvo, da je v Republiki Sloveniji najpogostejši vzrok za prometne nesreče neprilagojena hitrost, s katero je mnogokrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, pove, da je za izboljšanje prometne varnosti treba vzpostaviti učinkovit sistem, ki bo omogočal ukrepanje zoper voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola in tako ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu. Eno od teh je vsekakor tudi pridržanje alkoholiziranega voznika. V diplomskem delu bomo predstavili spremembe zakonodaje s tega področja in njihov vpliv na odnos do zagotavljanja višjega nivoja človekovih pravic in svoboščin. Pridržanje namreč predstavlja korenit poseg v človekove pravice, zato je pri izvajanju le-tega, zelo pomembno dobro poznavanje zakonskih predpisov in vseh ostalih pogojev za uporabo tega policijskega pooblastila. Podrobno bomo analizirali ukrep pridržanja po 238b. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1), ga primerjali s trenutno veljavnim ukrepom pridržanja po 24. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in prikazali, v čem se omenjena ukrepa razlikujeta, ter kateri od ukrepov je, glede na stopnjo posega v pravico do osebne svobode, primernejši. Predstavili bomo tudi določila 22. in 23. člena ZPrCP, ki urejata prepoved vožnje, začasen odvzem vozniškega dovoljenja in zaseg motornega vozila, ter se hkrati navezujeta tudi na pooblastilo pridržanja. V diplomskem delu bomo opisali tudi sistem nadzora izvajanja pridržanj, ki je zaradi grobega posega v človekove pravice in svoboščine nujno potreben. Sprememba zakonodaje s področja policijskega pridržanja po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim je predpisana možnost odstopa od pridržanja, se je vsekakor približala višjemu standardu spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Ne glede na ugotovitve se nam, glede na splošno predpisano področje pridržanja alkoholizirane osebe v Zakonu o prekrških, poraja vprašanje, ali je ureditev lex specialis s področnim zakonom sploh potrebna.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, pridržanje, cestni promet, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 430; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (698,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici