Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je prikazana implementacija celovite rešitve za zajem, obdelavo in vizualizacijo podatkov pridobljenih iz sistema za vodenje sredstev IBM Maximo, ter vremenskega API-ja. Predstavili smo postopek namestitve odprtokodnih orodij Apache NiFi in Apache Superset. Znotraj Apache NiFi smo razvili podatkovne tokove za ekstrakcijo in obdelavo podatkov iz sistema IBM Maximo in vremenskega aplikacijskega vmesnika, ter le-te shranili v PostgreSQL podatkovno bazo. Ti podatki služijo kot osnova za vizualizacijo statistike delovnih nalogov ter napovedovanje uspešnosti zaključevanja delovnih nalogov glede na vremensko napoved v orodju Apache Superset.
Ključne besede: Apache NiFi, Apache Superset, podatkovna analitika, pridobivanje podatkov, vizualizacija podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 53
Celotno besedilo (4,35 MB)

Opis: V diplomskem delu so obravnavani mučenje, njegova zgodovina in prepoved mučenja ter primeri uporabe mučenja v tajnih zaporih, ustanovljenih po terorističnem napadu na svetovni trgovinski center v New Yorku ter na južno krilo vojaškega centra Pentagon v Washingtonu 11. septembra 2001. Opisano je, kako so se razvijale tehnike mučenja skozi zgodovino, od nastanka prvih visokih civilizacij do danes. Analizirani so tudi primeri tajnih zaporov Guantanamo na Kubi, Abu Ghraib v Iraku in nekateri tajni zapori v Evropi. Mučenje obstaja vse od nastanka prvih visokih civilizacij. Sprva se je najpogosteje uporabljalo za kaznovanje oziroma opozarjanje drugih. Bilo je javno in marsikje del pravosodnega sistema. Danes je mučenje prepovedano s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki so jo leta 1948 podpisale države članice Organizacije združenih narodov. Danes se mučenja naj ne bi uporabljalo, vendar obstajajo primeri, ki kažejo drugače. V tajne zapore so po terorističnem napadu 11. septembra 2001 zapirali ljudi, ki naj bi bili povezani s teroristično organizacijo, odgovorno za napad. V teh zaporih so vladale nečloveške razmere, pomanjkanje higiene, hrane in vode, zaporniki so bili mučeni tako med zaslišanji kot pozneje v celicah. Pri tem so imeli glavno vlogo takratni predsednik Združenih držav Amerike, George W. Bush, in njegova administracija, obveščevalna služba CIA, obveščevalne službe držav, v katerih so bili tajni zapori, kot tudi ameriška vojaška obveščevalna služba in pripadniki ameriške vojske. V diplomskem delu so proučevani razvoj tehnik mučenja, njegova uporabo za namene izvabljanja informacij na primerih tajnih zaporov v Guantanamu, Abu Ghraibu in v Evropi. Predstavljena so tudi nekatera grozovita dejanja, ki jih je sposoben človek storiti sočloveku.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, pridobivanje podatkov, metode, mučenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1748; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Obveščevalne službe zbirajo javne in tajne podatke, jih vrednotijo in analizirajo. Pri tem uporabljajo različne metode pridobivanja podatkov, od človeških virov, tehničnih sredstev, javno dostopnih virov, do mednarodnega sodelovanja. Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev (ang. SIGINT) je metoda, s katero se zbira podatke, ki se prenašajo v obliki elektromagnetnega valovanja po najrazličnejših medijih, in se deli na več podzvrsti. Za obveščevalne službe je pomembna podzvrst, ki omogoča nadzor komunikacij (ang. COMINT). COMINT omogoča nadzor medijev, po katerih se prenašajo govor in drugi zvočni zapisi, pisni dokumenti, slikovna gradiva in podatki. Izvaja se s stacionarnimi ali mobilnimi napravami. Sodobni nadzorni sistemi omogočajo prisluškovanje praktično vsem oblikam komunikacij po vsem svetu. Najbolj znani sistemi za nadzor komunikacij so: UKUSA, Echelon, Carnivore, Bundestrojaner, Magic Lantern, Prizma, ThinThread in Trailblazer. V večini držav nadzor nacionalnega telekomunikacijskega sistema spada v delovno področje varnostnih služb, ki se ukvarjajo s področjem nacionalne varnosti, varstva ustavne ureditve in zatiranja hujših oblik kriminala. S to metodo se posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice o tajnosti komunikacij. V mednarodnih sistemih pa se pojavljajo tuji uporabniki, za katere ne velja ustavna zaščita tajnosti komuniciranja. Za razliko od nacionalnega sistema se lahko v mednarodnem sistemu brez omejitev nadzirajo vse komunikacije. Pri nadzoru komunikacij večkrat pride do zlorab, kar privede do afer. V zadnjih letih je javnost najbolj razburil Edward Snowden s svojim razkritjem nadzornega programa Prizma, s katerim ameriška NSA prisluškuje telefonskim pogovorom in zbira podatke iz spletnega komuniciranja. Pojavljajo pa se tudi afere, kjer s strani obveščevalne službe ni kršena zakonodaja, temveč so podatki, ki jih obveščevalne službe pridobijo s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov, zlorabljeni za doseganje določenih političnih ciljev. Ena od takih afer v Sloveniji je afera Janša-Sanader.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, pridobivanje podatkov, komunikacijski sistemi, pravna ureditev, zlorabe, nadzorni programi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1388; Prenosov: 146
Celotno besedilo (997,26 KB)

Opis: Detektivi pri opravljanju detektivske dejavnosti stremijo k temu, da svoje delo opravijo učinkovito, strokovno in predvsem zakonito. Glede na to, da so detektivi v poslovnem svetu prepuščeni trgu, je zelo pomembno, da je stranka (naročnik) na koncu zadovoljna s pridobljenimi podatki in s celotno detektivsko storitvijo. Nemalokrat pa detektivom kvalitetno opravljenih storitev ne otežuje njihova nestrokovnost, temveč jo omeji zakonodaja, ki ne dopušča pridobivanja določenih dodatnih podatkov, ki bi pripomogli h kvalitetno opravljeni storitvi. Dovolj zgovorno na omenjeno problematiko kažejo praktični primeri izvajanja detektivske dejavnosti, kar so v opravljenih intervjujih izpostavili detektivi in podpredsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije. Ti so mnenja, da obstoječe pravice do vpogleda v uradne evidence nikakor ne zadoščajo za dovolj kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog detektiva, zato bi se jim moral omogočiti vpogled v dodatne evidence, kot so geodetske in bančne evidence ter davčni register. Na podlagi vpogleda v dodatne evidence bi se detektivom povečal nabor informacij, s katerimi bi naročnikom postregli s kvalitetnejšimi rezultati. Detektivi se zelo dobro zavedajo obstoječe problematike in večkrat skušajo z raznimi dopisi na težave opozoriti pristojna ministrstva, pod katera sodi posamezen upravljalec zbirke podatkov, vendar prevečkrat naletijo na ignoranco in nezainteresiranost obravnavanja omenjene problematike. V interesu vsakega državnega organa, pristojnega za posredovanje določenih podatkov, bi moralo biti, da detektivska dejavnost sledi trendom in se tako s časom primerno tudi razvija. S strani detektivov se kaže velik interes za omenjene spremembe, pri čemer pa bi pristojni organi morali narediti korak naprej in prisluhniti problematiki, s katero se pri svojem delu srečujejo detektivi, ter za dobro skupnega sodelovanja poenotiti mnenja.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 1593; Prenosov: 204
Celotno besedilo (652,17 KB)

Opis: Tradicionalna percepcija obveščevalne dejavnosti je neobhodno povezana s pojmom tajnosti. Tektonski premiki na geopolitični in družbeni ravni, ki so se z informacijsko-komunikacijsko (r)evolucijo pričeli s koncem hladne vojne, so vsekakor vplivali na izvedbeno raven obveščevalne dejavnosti. Poleg spremenjenih groženj, ki so iz prvenstveno ideoloških, postale politično nedefinirane, asimetrične, globalne in ekonomske in so spremenile varnostno okolje, je delovanje sodobnih obveščevalnih organizacij bistveno spremenjeno zaradi vpliva javnih virov. Informacije je možno pridobiti legalno in preko javnih domen, z metodo zbiranja in analiziranja podatkov pridobljenih iz javnih virov - OSINT (angl. Open Source Intelligence). Diplomska naloga opredeljuje ključne uporabne vrednosti javnih informacij v obveščevalnem procesu, ki vplivajo na organizacijo, znanje in proces, kot: kontekst, uporabnost, preverljivost, usmerjenost, prodornost in komunikativnost. Zaradi teh vrednosti se na ravni organizacije dogaja premik od hierarhično in funkcijsko urejene obveščevalne organizacije, proti virtualni in učeči se organizaciji. Količina informacij in njihova dosegljivost povečuje znanje, ki posledično izboljšuje objektivnost in točnost končnih produktov obveščevalne dejavnosti - obveščevalnih informacij. OSINT spreminja obveščevalni proces in premika težišče od zbiranja k analizi podatkov. OSINT ustvarja pogoje za sodelovanje in prekinja tradicijo enosmerne komunikacije.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, javni viri, pridobivanje podatkov, OSINT, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2014; Ogledov: 1777; Prenosov: 393
Celotno besedilo (954,68 KB)