| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA ČEBELJIH PRIDELKOV PRI ZDRAVLJENJU: MNENJA IN IZKUŠNJE ČEBELARJEV
Simona Fekonja, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Vse več raziskav na področju medicine in drugih naravoslovnih znanosti se ukvarja s posameznimi čebeljimi pridelki in na novo odkriva in potrjuje njihove pozitivne učinke pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšno vlogo ima apiterapija oziroma zdravljenje s čebeljimi pridelki med slovenskimi čebelarji. Pri tem smo se osredotočili na njihove dosedanje izkušnje z uporabo čebeljih pridelkov ter pridobili stališča čebelarjev glede apiterapije in njene umestitve med ostale oblike zdravljenja. Vprašalnik, ki ga je izpolnilo 90 čebelarjev oziroma čebelark, je bil objavljen tudi na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Rezultati so pokazali, da slovenski čebelarji v največji meri uporabljajo čebelje pridelke v preventivne namene (74%). Med čebeljimi pridelki je največ čebelarjev zaznalo pozitivne učinke na zdravje pri propolisu (96%), nekaj manj pri medu (94%), temu pa sta sledila cvetni prah (83%) in matični mleček (61%). Razlik med čebelarji člani in nečlani čebelarskih društev z našo statistično analizo nismo zaznali. Slovenski čebelarji imajo mnogo znanja in izkušenj s preventivno in terapevtsko uporabo čebeljih pridelkov, s čimer lahko veliko pripomorejo pri usmerjanju prihodnjih raziskav na področju uporabe apiterapije tudi v uradni medicini.
Ključne besede: apiterapija, čebelarji, čebelji pridelki, preventiva
Objavljeno v DKUM: 01.09.2015; Ogledov: 1865; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Agronomija in biosfera
Danimir Kerin, 1986, strokovni članek

Ključne besede: agronomija, kmetijstvo, kmetijski pridelki, populacijska rast, biologija, statistični podatki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1188; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
VPLIVI AGRO-ŽIVILSKE VERIGE Z DODANO VREDNOSTJO NA SOCIO-EKONOMSKI POLOŽAJ GORSKIH MLEČNIH KMETIJ
Jernej Prišenk, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Analizirali smo agroživilsko verigo z dodano vrednostjo in pridobili empirične rezultate o končnih vplivih le-te na upravičenost/neupravičenost kmetovanja kmetij s prirejo mleka v gorskih območjih. Pri tem smo se omejili na analizo socialnih in ekonomskih vplivov (socio-ekonomskih vplivov). Kot pilotni primer smo izbrali agroživilsko verigo z dodano vrednostjo, kjer ima vlogo ključnega akterja Mlekarna Planika. V analizi smo uporabili tri različne metodološke pristope: i) ekonometrično modeliranje, ii) multivariatno matrično analizo in iii) pristop analize medsebojnih odnosov. Rezultati so pokazali pozitivne ekonomske učinke analizirane agroživilske verige na kmetije s prirejo mleka, korelacijo med indikatorji posrednih socialnih in ekonomskih učinkov in dobro povezanost med akterji znotraj agroživilske verige z visoko stopnjo zaupanja med njimi. Rezultati doktorske disertacije pojasnjujejo smiselnost ohranjanja kmetovanja na gorskih območjih v Sloveniji in pomen ohranitve analizirane agroživilske verige z dodano vrednostjo na obstoj kmetij s prirejo mleka. Rezultati ekonometričnega modeliranja so pokazali, da bi kmetije s prirejo mleka, ki so del analizirane agroživilske verige z dodano vrednostjo utrpele manjši padec povpraševanja po odkupu mleka s strani Mlekarne Planika v primeru zvišanja tržne cena konzumnega mleka za 1 %. Nekoliko višji padec povpraševanja po mleku (0,12 %) bi utrpele kmetije, ki niso del te agroživilske verige z dodano vrednostjo. Z multivariatno matrično analizo smo ugotovili povezanost socialnih in ekonomskih učinkov, kar pomeni, da so »višja odkupna cena«, »redno plačilo« in »bližina zbirnega mesta za mleko« pomembni dejavniki pri obstoju kmetij, ki oddajajo mleko v Mlekarno Planika. Analiza medsebojnih odnosov pa je razkrila zelo dobro razvito komunikacijo o kvaliteti osnovnih surovin (mleka) in mlečnih izdelkov, pri čemer pa komunikacije o vrednotah, kot so solidarnost med akterji, pravična cena, dobro počutje živali, kmetovanje na okolju prijazen način, manjša uporaba fitofarmacetskih sredstev, praktično ni oz. se izgubi vzdolž agroživilske verige. Ugotovili smo, da akterji v analizirani agroživilski verigi pozabljajo na pomembnost komunikacije o teh vrednotah, kar glede na raziskave s tega podorčja predstavlja poememben dejavnik uspešne rasti agroživilskih verig z dodano vrednostjo.
Ključne besede: agroživilske verige z dodano vrednostjo, lokalni kmetijski pridelki in živila, ekonometrično modeliranje, multivariatna matrična analiza, analiza medsebojnih odnosov
Objavljeno v DKUM: 12.06.2015; Ogledov: 3931; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
MOŽNOST RAZVOJA TURIZMA V OBČINAH VOJNIK IN VITANJE
Karmen Gaber, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Možnost razvoja turizma v občinah Vojnik in Vitanje smo obravnavali možnosti za razvoj turizma v obeh občinah. Občini imata dobre preddispozicije s pestrim številom naravnih in kulturnih znamenitosti. Obe imata ugoden relief, neokrnjeno naravo in prijazna gostišča, ki nudijo obiskovalcem le najboljšo hrano in pijačo. Vendar, ali je to dovolj za razvoj turizma? Za začetek že. S pomočjo intervjujev s predstavniki turističnih namestitev, turističnih društev ter z županoma smo ugotovili, da imata občini možnost za razvoj izletniškega turizma s sodelovanjem sosednjih občin Dobrno in Zreče. Njihovo sodelovanje bi imelo pozitivne učinke na pestrost same ponudbe. V Vojniku se počasi razvija kmečki turizem, v Vitanju pa izletniški in izobraževalni turizem. Poudarjamo tudi, da imata občini potencial za razvoj ekološko pridelane hrane, oblikovanje skupnega produkta in prodaje le-tega. Največji problem vidimo v nepovezanosti in razpršenosti predstavnikov turistične ponudbe. Predlagamo tudi primere pohodnih poti in vinskih cest. Občinska vizija razvoja turizma mora temeljiti na izletniškem turizmu, prijaznemu okolju. Turistu se morajo naučiti ponuditi in prodati svojo prelepo naravo in kulturo.
Ključne besede: Občina Vojnik, občina Vitanje, izletniški turizem, turistična ponudba, ekološki pridelki, pohodniške poti.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2114; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (7,23 MB)

6.
Napoved pridelka jabolk z metodo analize slike
Denis Stajnko, Peter Vindiš, 2011, znanstvena monografija

Ključne besede: sadjarstvo, pridelki, vizualizacija
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 2955; Prenosov: 72
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici