SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LASTNOSTI NEKATERIH MEŠANIC ZA OKRASNO TRATO PO PRVEM LETU RASTI PO JESENSKI SETVI
Mitja Zorman, 2013, diplomsko delo

Opis: V eksaktnem poljskem mikroposkusu, izvedenem v Sloveniji (Biotehniška šola Rakičan), smo od septembra 2009 do oktobra 2010 proučevali lastnosti treh trav in štirih travnih mešanic za okrasno trato po prvem letu rasti po jesenski setvi. Mešanice smo posejali na parcele velikosti 10 m2 (250 kg semena ha-1) v štirih ponovitvah. Vsa obravnavanja smo pred setvijo pognojili s 50 kg N ha-1, 100 kg P2O5 ha-1 in 150 kg K2O ha-1. Setev smo opravili s sejalnico 24. septembra 2009. Med vegetacijo smo spremljali in vrednotili: datum vznika, prazna mesta v travni ruši, zapleveljenost, gostoto ruše, hitrost rasti, barvo posevka in pridelek suhe snovi posamezne mešanice. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da so se travne mešanice bolje izkazale v vseh proučevanih parametrih od trav sejanih v čisti setvi. Med travnimi mešanicami sta za okrasno trato najprimernejši mešanica 3 (trstikasta bilnica (Festuca arundinacea) – sorta `Arid 3` 50 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 25 % in sorta `Mondial` 25 %) in 4 (rdeča bilnica (Festuca rubra) – sorta `Gondolin` 40 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 20 % in sorta `Mondial` 20 %, travniška latovka (Poa pratensis) – sorta `Balin` 20 %).
Ključne besede: okrasne trate, travne mešanice, pridelek suhe snovi, zapleveljenost, barva travne ruše, gostota travne ruše
Objavljeno: 08.04.2013; Ogledov: 1081; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (586,50 KB)

2.
3.
Rž (secale cereale l.) kot prezimni dosevek za voluminozno krmo
Benjamin Štrucl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na poskusnem polju v Hočah posejali poskus rži, mnogocvetne ljuljke, ozimne grašice, krmnega graha in inkarnatke v čistih setvah in v mešanicah. Poskus smo zasnovali kot naključni blok v štirih ponovitvah. Naš cilj je bil primerjati pridelek rži z drugimi v poskus vključenimi rastlinami in mešanicami ter ali je rž primerna kot prezimni dosevek za voluminozno krmo. Meritve (višina rastlin, razvoji stadij, pridelek zelenem ase in suhe snovi) smo izvedli v petih terminih (tedenski razmak od 11. 4. 2012 do vključno 10. 5. 2012). Največji pridelek suhe snovi je bil dosežen ob prvem vrednotenju pri mešanici rži z ozimne grašice (2600 kg/ha), pri povprečni višini rastlin 35,7 cm. Čez celoten poskus sta bila med seboj primerljiva pridelek rži v čisti setvi in pridelek rži v mešanici z krmnim grahom. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil ugotovljen pri mnogocvetni ljuljki. Iz rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je rž primeren prezimni dosevek za voluminozno krmo, še posebej v mešanicah z metuljnicam, ki nam hkrati izboljšajo kvaliteto krme in povečajo vsebnost dušika v tleh.
Ključne besede: , prezimni dosevek, voluminozna krma, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici