| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 175
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK PŠENICE (Triticum aestivum L. var. aestivum) IN PIRE (Triticum aestivum L. var. spelta)
Sonja Skledar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek žit in njihove parametre analize klasov. V diplomskem delu so bili analizirani pridelki žit pšenice in pire, v okviru trajnostnega poskusa, ki sta bili pridelani v rastni sezoni ozimnih žit 2011/2012 na UKC Pohorski dvor. Pridelani sta bili v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolno obravnavanje (K). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na pridelek in na parametre analize klasa tako pri pšenici kot pri piri. Pri pšenici je pridelek K (3,27 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelkov KON (5,98 kg 10 m-2), IP (5,49 kg 10 m-2) in BD (4,96 kg 10 m-2). Pri piri je pridelek K (3,94 kg 10 m-2) in EKO (4,19 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelka KON (6,05 kg 10 m-2). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa, število zrn na klas in maso zrn na klas pšenice, ni pa vplival na število klaskov na klasu pšenice. Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa in maso zrn na klas pire, ni pa vplival na število klaskov na klas in število zrn na klas.
Ključne besede: pšenica, pira, pridelovalni sistem, pridelek
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 2234; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (825,29 KB)

62.
VPLIV DUŠIKA NA RAST IN PRIDELEK RAZLIČNIH SORT KROMPIRJA (Solanum tuberosum L.)
Simona Rajšp, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Načrtno gnojenje krompirja na podlagi analiz postaja edina priporočena praksa. Na posestvu UKC Pohorski dvor Maribor smo izvedli enoletni poskus po naključnem bloku v štirih ponovitvah. Poskus je vključeval pet sort krompirja 'Carlingford', 'Frisia', 'Desiree', 'Romano' in 'Cvetnik' in tri različne ciljne vrednosti dušika: 133, 153 in 173 kg N ha-1. Za kontrolno obravnavanje smo pri vsaki sorti uporabili obravnavanje brez dodanega dušika (0 kg N ha-1). Med rastno dobo krompirja je bil analiziran indeks listne površine, višina rastline in število stebel na posameznem obravnavanju. Ob spravilu smo pridelek gomoljev stehtali in sortirali po debelini na drobne, srednje debele in debele gomolje. Ciljna vrednost 173 kg N ha-1 ima statistično značilen vpliv na pridelek krompirja (31,0 kg 10 m-2), med posameznimi ciljnimi vrednostmi N pa ni razlik (obravnavanje 133 in 153 N, pridelek 25,4 in 24,6 kg 10 m-2 ). Pri morfoloških lastnostih je največji indeks listne površine dosežen pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (2,7). Na višino rastlin in število stebel imata sorti in ciljne vrednosti statistično značilen vpliv. Največja višina je dosežena pri sorti 'Carlingford' (64,3 cm) in pri obravnavanju 153 kg N ha-1 (58,1cm), največje število stebel pa pri sorti 'Desiree' (4,9) in pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (5,0).
Ključne besede: krompir, gnojenje, dušik, LAI, pridelek
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 2122; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (736,31 KB)

63.
PRIDELOVANJE NAVADNE PŠENICE IN PIRE V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH, VREDNOTENJE PRIDELKA IN PARAMETRI KLASOV
Matej Šmigoc, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Ključne besede: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 05.10.2015; Ogledov: 1879; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1005,30 KB)

64.
65.
66.
Hidroponska pridelava jagod : diplomsko delo
Mateja Košič, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, hidroponika, pridelek
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1446; Prenosov: 106
URL Povezava na celotno besedilo

67.
Uporaba rastnih regulatorjev pri pridelavi marelic : diplomsko delo
Deja Mlakar, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: marelica, rastni regulatorji, pridelek
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 707; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

68.
69.
70.
Iskanje izvedeno v 1.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici