| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 175
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI DVEH SORT SOLATE
Patricija Frešer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj zelenjadnic ter njihovo vključevanje v pridelavo. V okviru trajnostnega poljskega poskusa na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, ki poteka že od leta 2007, smo v letu 2015 primerjali pridelek in morfološke lastnosti dveh sort solate v ekološki (EKO), biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), integrirani (IP) kmetijski pridelavi ter v kontrolnem obravnavanju (K). Statistično značilno vpliva PS na skupni pridelek (najmanj K (19,92 t ha^(-1)) in največ BD (33,46 t ha^(-1))) in na tržni pridelek (najmanj K (13,94 t ha^(-1)), največ BD (27,40 t ha^(-1))). Med proučevanima sortama ('Comice' in 'Leda') v pridelkih ni statistično značilnih razlik. PS ne vpliva značilno na tržno maso rozet solate in na višino rozete. Višina rozete se statistično značilno razlikuje med sortama. PS statistično značilno vpliva na obseg solate (najmanj K (47cm), največ BD (57 cm)). Med sortama pa ni statistično značilnega vpliva. PS statistično značilno vpliva na premer rozet solate (najmanj K (18cm), največ BD (23 cm)), prav tako so statistično značilne razlike med sortama. PS je statistično značilno vplival na skupno maso rozete (najmanj K (193 g), največ BD (303 g), med sortama pa ni statistično značilnih razlik. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je v okviru EKO in BD pridelave možno doseči primerljive rezultate kot pri KONV in IP pridelavi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistemi, pridelek, morfološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1805; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

52.
ANALITIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI RAZLIČNIH KOMERCIALNO MANJ PRIDELOVALNIH – “HEIRLOOM” SORT PARADIŽNIKA
Simon Janžekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za sorte paradižnika, ki so komericonalno manj zanimive in za ohranitev odvisne od posameznikov, se uporablja izraz "heirloom". Z uvajanjem hibridov v pridelavo so šle "heirloom" sorte nekoliko v pozabo, zaradi zanimivih barv in oblik pa postajajo ponovno aktualne. Namen poskusa, postavljenega leta 2014 na UKC Pohorski dvor, je ovrednotiti vpliv kultivarja na rast, razvoj, produktivnost, analitično, zunanjo in senzorično kakovost ter pojavnost paradižnikove plesni. V poskus smo vključili kultivarje: 'White Oxheart', 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Aunt Ruby's German Green', 'Orange Banana', 'OSU Blue', 'Striped Cavern' in hibrid 'Optima F1'. Rezultati kažejo, da nekatere lastnosti sort vplivajo na slabšo uvrstitev pridelka v kakovostne razrede (neizenačenost, zeleni ovratnik, pokanje plodov). Kljub pričakovano večji rodnosti hibrida so nekatere "herloom" sorte statistično primerljive s hibridom (skupni 26,9 in tržni pridelek 20,2 t/ha). Tako je s hibridom primerljiv skupni pridelek pri sorti 'Aunt Ruby's German Green' (25,7 t/ha) in tržni pridelek pri sortah 'Aunt Ruby's German Green' ter 'Goldfisch' (19, 2 t/ha). V primerjavi s hibridom imajo sorte 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Orange Banana' in 'Aunt Ruby's German Green' višjo vsebnost suhe snovi. Sorta 'OSU Blue' je na paradižnikovo plesen zelo občutljiva, ostale sorte so primerljive s hibridom. Kultivar značilno vpliva na ocene všečnosti senzorično ocenjevanih "heirloom" sort 'Goldfisch', 'Orange Banana' in 'Super Snow White'.
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, pridelek, kakovost, Phytophthora infestans
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1658; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

53.
Pridelovalni in fitoremediacijski potencial industrijske konoplje (Cannabis sativa L.)
Dominika Klavž, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Čiščenje onesnaženih tal je zahtevno, še posebej, ko gre za težke kovine. Naraven način čiščenja tal imenujemo fitoremediacija. Uporabimo rastline, ki jih imenujemo hiperakumulatorji in v tkivih akumulirajo več kot 0,1 % Pb, Co, Cr in več kot 1 % Mn, Ni ali Zn. Med potencialne hiperakumulatorje spada konoplja (Cannabis sativa L.), ki smo jo analizirali s študijem predvsem tuje literature iz baz Sciencedirect, ProQuest in Web of Science in skozi lastno preliminarno raziskavo, katere rezultate smo vključili v primerjavo. Največji vpliv na pridelek konoplje ima kombinacija zgodnje setve in visoke setvene norme okrog 250 rastlin/ m². Konoplja glede na vire akumulira med 1,1 in 136,9 mg Pb/kg suhe snovi. Glede na pričakovan pridelek 10 t/ha mora rastlina akumulirati vsaj 10 kg Pb/ha, kar pa konoplja z odvzemom 10 t/ha ni dosegla. Konoplja akumulira z dodajanjem kelatnih ligandov višje koncentracije Pb iz tal, ki so še vedno prenizke, da bi jo identificirali kot hiperakumulator svinca. V primerjavi s sončnico (H. annus L.), oljno ogrščico (B. napus L.), lanom (L. usitatissimum L.) in koruzo (Zea myas L.) pa konoplja med poljščinami akumulira najvišje koncentracije Pb. Za uspešnejšo fitoremediacijo onesnaženih tal lahko kolobar kombiniramo z dvema rastlinama, ki akumulirata Pb, npr. konoplja in oljna ogrščica. Konoplja z veliko vsebnostjo Pb ima potencial v gradbeništvu, papirni industriji ali za izdelavo kompozitov. Za uživanje ali izdelavo oblačil ni primerna.
Ključne besede: konoplja, fitoremediacija, onesnaženje okolja, odvzem svinca, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 2007; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (857,69 KB)

54.
VPLIV RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA RAST IN PRIDELEK NAVADNE AJDE (Fagopyrum esculentum Moench)
Tamara Krevh, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj poljščin ter njihovo vključevanje v pridelavo. Namen diplomskega dela je analizirati rast in pridelek navadne ajde v različnih pridelovalnih sistemih po nasadu solate, v okviru trajnostnega poskusa, ki je bil izveden leta 2015 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ajda je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah, za vsak pridelovalni sistem ter kontrolo. Med seboj smo primerjali biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), ekološki (EKO), integrirani (IP) pridelovalni sistem (PS) ter kontrolno obravnavanje (K). Statistično značilno vpliva pridelovalni sistem na število listov desetih rastlin (najmanj v EKO (1,7) ter največ v IP (4,2)), na višino desetih rastlin (najmanj v K (68,67 cm), največ v BD (88,07 cm)), na suho (najmanj v EKO (6,81 g) in največ v BD (21,57 g)) in svežo maso (najmanj v EKO (8,56 g) in največ v BD (27,45 g)) zrnja desetih rastlin in na suho maso celih desetih rastlin (najmanj v EKO (13,12 g) in največ v BD (21,71 g)). Pridelovalni sistem nima statistično značilnega vpliva na število stranskih vej rastlin ter na svežo maso celih desetih rastlin. Tudi na pridelek zrnja (variira od 1,09 do 1,31 kg 10 m2) pri 9 % vlagi pridelovalni sistem statistično ni vplival. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da glede na karakteristike ajde za pridelavo uporabimo EKO ali BD PS ter s tem prispevamo k varovanju okolja, saj se količina pridelka glede na PS ne razlikuje.
Ključne besede: ajda / pridelovalni sistem / pridelek
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1700; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (873,01 KB)

55.
RAZVOJNE FAZE IN PRIDELEK AVTOHTONE POPULACIJE BOBA (Vica faba L.) GLEDE NA ROK SETVE
Peter Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rok setve zrnatih stročnic lahko vpliva na višino pridelka, še posebej pri bobu (Vicia faba L.). V letu 2014 je bil v Vinički vasi na parceli GERK 4614966 proučevan vpliv rokov setve (januar, februar, marec, april) na fenološke faze in na količino pridelka (sveže in suho seme). S kasnejšim rokom setve je razvoj fenoloških faz hitrejši. Rok od setve do spravila pridelka (zrelosti) znaša za setev v januarju 162 dni, v februarju 124 dni, v marcu 110 dni in v aprilu 69 dni. Signifikantno najvišji pridelek svežega in suhega semena je dosežen s setvijo v januarju, nato v februarju, v mesecih marcu in aprilu pa ni signifikantne razlike. Ob setvi v januarju znaša količina pridelka svežega semena 7,05 kg/10 m2 in suhega semena 1,65 kg/10 m2, ob februarski setvi znaša količina pri svežem semenu 5,48 kg/10 m2 in pri suhem semenu 1,28 kg/10 m2. Setev v marcu daje 3,46 kg/10 m2 pridelka svežega semena, suhega semena pa 0,81 kg/10 m2. Setev aprila je dala 3,50 kg/10 m2 svežega zrnja in 0,82 kg/10 m2 suhega semena. Rezultati kažejo, da je optimalen rok setve januar.
Ključne besede: bob, Vicia faba L., razvojne faze, pridelek, roki setve
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1271; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (837,70 KB)

56.
VPLIV POZNE JESENSKE KOŠNJE NA RAST LUCERNE (Medicago sativa L.) PRVE KOŠNJE NASLEDNJEGA LETA
Janez Strašek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem mikroposkusu v Spodnjem Gaberniku (n. v. 258 m, 46º15'54.94'' N in 15º34'6.05'' E) smo v četrtem letu rasti lucerne (Medicago sativa L.) sorte 'Soča', ugotavljali vpliv časa zadnje jesenske košnje na rast lucerne prve košnje v naslednjem letu. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štirih ponovitvah. Posamezno obravnavanje (1) 24. 9. 2014, (2) 1. 10. 2014, (3) 8. 10. 2014, (4) 15. 10. 2014 in (5) 22. 10. 2014) so predstavljali tedenski zamiki zadnje jesenske košnje. Statistično značilno najvišje pridelke suhe snovi zadnje košnje jeseni 2014 smo dosegli v najkasnejših obravnavanjih košenj (4 in 5). Prav tako v prvi košnji v letu 2015 ugotavljamo trend višjih pridelkov suhe snovi pri kasneje košenih obravnavanjih jeseni 2014, pri čemer nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri merjenju višine posameznih rastlin pred prvo košnjo spomladi 2015 je bil opazen statistično značilen trend višjih rastlin z opravljeno poznejšo zadnjo košnjo v letu 2014. Rezultati poskusa kažejo, da ima rok zadnje košnje jeseni velik vpliv na rast lucerne v prvi košnji naslednjega leta.
Ključne besede: lucerna, prezimitev, košnja, pridelek
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2290; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

57.
Primerjava vpliva integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelka
Andrej Koren, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sadjarskem centru Maribor smo v letu 2008 primerjali vpliv integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelka. V poskus so bile zajete sorte, odporne na škrlup in plesen (′Dalinbel′, ′Topaz′ in ′Santana′) ter sorta ′Gala′, ki je masovno zastopana v integrirani pridelavi in ne sodi med odporne sorte. Rezultati kažejo, da način pridelave ni vplival na količino in kakovost pridelka, prav tako v letu poskusa, ki je imelo svoje specifične klimatske značilnosti (visoke temperature in pomanjkanje padavin), način pridelave ni vplival na okuženost plodov s škrlupom (Venturia inaequalis) in plesnijo (Podosphaera leucotricha).
Ključne besede: jablana, ekološka pridelava, integrirana pridelava, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1879; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (771,12 KB)

58.
Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analiz
Petra Ratuznik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje koruze z dušikom bi moralo temeljiti na stanju razpoložljivega N v tleh oziroma v rastlinah. Zato je bil na njivi Perutnine Ptuj proučen vpliv šestih odmerkov dušika (0, 50, 100, 150, 200, 250 kg N ha-1) na višino rastlin, maso rastlin, pridelek zrnja, značilnosti storža, klorofilmeterskimi odčitki ter povezave med Nmin, pridelkom in klorofilom v listih koruze. Obravnavanje ima statistično značilen vpliv na analizo zrnja, na višino in maso rastlin 10 m-2. Najvišjo maso rastlin smo dobili pri odmerku nad 150 kg N ha-1. Prav tako imajo obravnavanja statistično značilen vpliv na dolžino, dolžino neoplojenega dela ter na število vrst na storžu. Pri tem je meritev klorofila v fazi 7-9 listov pri kontroli znašala 415 pri odmerku 250 kg N ha-1 pa 503. Na podlagi determinacijskega koeficienta (R2) lahko z N-min pojasnimo 52,5 % variabilnosti klorofilmeterskega odčitka in 38,4 % variabilnosti pridelka zrnja. Pri tem so korelacijske povezave med klorofilmeterskim odčitkom in pridelkom ter med N-min in pridelkom čvrste.
Ključne besede: koruza, dognojevanje, klorofilmeter, N-min, pridelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2016; Ogledov: 1593; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (729,73 KB)

59.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje (Glycine max. (L.) Merr.)
Nino Kornhauser, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2014 je bil izveden poljski poskus, del trajnostnega poskusa v okviru raziskovalnega projekta CRP Soja (V4-1407), ki je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Proučevan je bil vpliv pridelovalnih sistemov in kultivarja na pridelek soje (Gycine max. Merll.). Med seboj smo primerjali različne pridelovalne sisteme (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IPP), ekološki (EKO), biodinamični (BD), kontrolno obravnavanje (K) in sorti (S) 'ES Mentor' in 'Aligator'. Pridelki so se med pridelovalnimi sistemi statistično značilno razlikovali. Statistično značilno višji pridelki so bili doseženi pri BD (1,24 kg 5 m-2) in IPP (1,17 kg 5 m-2). Značilno najnižji pridelki so bili doseženi v EKO (0,91 kg 5 m-2), K (0,99 kg 5 m-2 ) in KON (1,03 kg 5 m-2 ). Signifikantne razlike v pridelkih so bile tudi med sortama. Višji pridelki so doseženi pri sorti 'ES Mentor' (1,13 kg 5 m-2) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,02 kg 5 m-2). Interakcija med PS in S je bila značilna.
Ključne besede: soja, pridelovalni sistemi, pridelek, sorta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 2085; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (328,71 KB)

60.
SPOMLADANSKA SETEV INKARNATKE (Trifolium incarnatum L.) NI PRIMERNA ZA PRIDELOVANJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Tadej Koren, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem mikroposkusu, ki je bil zasnovan spomladi leta 2015 na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah (46°29' N in 15°39' E), smo ugotavljali vpliv časa setve na rast in razvoj inkarnatke (Trifolium incarnatum L.). Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štiri ponovitvah. Posamezno obravnavanje so predstavljali različni termini setve (1) 2. 4. 2015, (2) 7. 5. 2015, (3) 1. 7. 2015, (4) 2. 9. 2015. Statistično značilno smo ob košnji ugotovili najvišje pridelke sveže zelene krme (ZM t ha-1), suhe snovi (SS t ha-1) in tudi višino rastlin (cm) pri košnji zgodnjega spomladanskega roka setve (1). Na posevku se je pred košnjo začela zelo hitro pojavljati plesen kot negativni faktor za pridelavo inkarnatke v tem času. Z vsako naslednjo košnjo, kasneje sejane inkarnatke (2,3), so se posamezni merjeni parametri zmanjševali. Nasprotno so se bolezni vedno bolj širile.
Ključne besede: inkarnatka, setev, pridelek, višina
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 3335; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici