| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 175
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Povečanje učinkovitosti zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (a cepa l.) z uporabo biostimulatorjev
Neška Pušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Leta 2017 smo izvedli poljski poskus s čebulo sorte 'Ptujska rdeča'. Namen poskusa je bil ugotoviti, ali dodajanje biostimulatorjev Epin ekstra® (rastlinski hormon 24r-brasinolid) in Cirkon® (vsebuje zmesi 3,4 dihidroksicinamične kisline, klorgene kisline in cikorične kisline) v klasičen integriran škropilni program za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci značilno vpliva na uspeh zatiranja škodljivih organizmov ter na količino pridelka. Stopnja okužbe z glivami se je ugotavljala z neposredno vizualno oceno deleža napadene površine listja z vidnimi vitalnimi organi gliv ali aktivnih peg. Rezultati analize so pokazali, da pogosta uporaba biostimulatorjev (pet- do osemkrat v sezoni) vpliva na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule. Pri pogosti uporabi (vsaj trikrat pripravek Epin ekstra in trikrat pripravek Cirkon) lahko pričakujemo značilen vpliv na pridelek.
Ključne besede: Čebula, biostimulatorji, škodljivci, zdravstveno stanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 868; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

22.
Varovanje kmetijskih objektov in obdelovalnih površin pred krajo kmetijskih pridelkov z uporabo varnostnih sistemov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Danaja Doplihar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje problem kraje kmetijskih pridelkov in podaja možne rešitve za zaščito pridelka. Navaja definicijo tatvine in umesti krajo kmetijskih pridelkov v zakonodajo. V njej smo predstavili primere tatvin kmetijskih pridelkov pri nas in v tujini skozi zgodovino. Primere smo navajali, da smo dobili širšo sliko problematike tatvin.
Ključne besede: diplomske naloge, varovanje, pridelek, kraja, kmetijstvo, kamere, senzorji, WSN, brezžično, zaščita
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 809; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

23.
Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmelja
Andrej Simončič, znanstvena monografija

Opis: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Ključne besede: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 822; Prenosov: 115
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Pomološko vrednotenje nekaterih sort jagod (fragaria x ananassa Duch.)
Sabrine Tomažič, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru poskusa, ki je zajemal pomološko vrednotenje izbranih sort jagod,smo ob obiranju spremljali količino in kakovost pridelka petih sort jagod: 'Alba', 'Aprica', 'Clery', 'Dely', in 'Garda'. Zamrznjene sadike smo v proizvodnem nasadu posadili 9. julija 2015 in pridelek vrednotili leta 2016. Jagode so bile posajene na grebene pokrite s črno folijo. Jagode so se pridelovale po načelih integrirane pridelave, vendar se v nasadu ni uporabljalo herbicidov, insekticidov in botriticidov. Nasad je bil pokrit z visokimi plastičnimi tuneli. Rezultati poskusa so pokazali, da se sorte med seboj statistično značilno razlikujejo v povprečni masi plodov na grm. Največjega smo izračunali pri sorti 'Alba', najmanjšega pa pri sorti 'Garda'. Vse sorte so imele večje povprečno število plodov (30 plodov/grm) in večjo maso plodov od pričakovanj (0,5 kg/grm). Najdaljšo sezono obiranja je imela sorta 'Dely', najkrajšo pa sorta 'Aprica'.
Ključne besede: jagode, število plodov, pridelek, čas obiranja
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 841; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (695,93 KB)

25.
Vpliv biostimulatorjev na zatiranje bolezni vinske trte
Mihaela Roškarič, 2019, diplomsko delo

Opis: V letih 2017 in 2018 smo na raziskovalni postaji Meranovo (Prinčev vrh) FKBV UM na vinski trti sorte 'Sivi pinot' izvajali poskuse z biostimulatorji Epin extra®, Cirkon® in Siliplant® ter preverjali njihov vpliv na glive povzročiteljice peronospore vinske trte (Plasmopara viticolaBerl., & de Toni), pepelovke vinske trte (Uncinula necator Burr.) in sive grozdne plesni (Botryotinia fuckeliana Fuck.). Preizkušali smo njihovo samostojno učinkovitost ter učinkovitost v kombinaciji s stoodstotnim odmerkom fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ali sedemdesetodstotnim odmerkom FFS. Stopnjo okužbe smo ocenjevali po standardni vizualni metodi z opazovanjem napadene površine listja in grozdja. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbotovi formuli, ki upošteva razmerje med stopnjo napada pri škropljenih in neškropljenih variantah. Rezultati kažejo, da dodajanje testiranih biostimulatorjev fitofarmacevtskim sredstvom lahko poveča učinkovitost le teh pri zatiranju preučevanih bolezni. Testirani biostimulatorji pa samostojno niso primerni za zatiranje, saj je njihova učinkovitost v primeru močnega napada bolezni premajhna. Njihov učinek je viden tudi na količini pridelka, le-ta se je povečala pri varianti, kjer smo jih dodali stoodstotnemu odmerku FFS.
Ključne besede: vinska trta, bolezni, biostimulatorji, pridelek
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1267; Prenosov: 0

26.
Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tanja Voga, 2019, diplomsko delo

Opis: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Ključne besede: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1456; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (684,59 KB)

27.
Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesen
Gašper Izidor Gomilšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1515; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

28.
Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika
Luka Grgurič, 2019, diplomsko delo

Opis: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1270; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

29.
Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemih
Ivica Setinšek, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Ključne besede: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Objavljeno v DKUM: 30.01.2019; Ogledov: 1302; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (764,74 KB)

30.
Vpliv dodane frakcije mineralne volne na vlago v tleh ter na pridelek paprike (Capsicum annuum L.)
Viktorija Poznič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Proučevali smo vpliv dodane frakcije mineralne volne (MV) na zadrževanje vlage v tleh in na pridelek paprike (Capsicum annuum L.). Poskus smo izvajali na dveh lokacijah: v Beltincih in v Ižakovcih, od maja do oktobra 2015. Hibrid paprike Bobita F1 smo pridelovali v tunelih, v katerih smo primerjali dve obravnavanji: (1) z dodatkom MV v tleh in (2) brez dodane MV – kontrola, v treh ponovitvah. Talno vlago smo merili oz. določali na različne načine in sicer gravimetrično, volumetrično, elektrometrično z WET senzor aparatom ter s tenziometri na globini do 5 do 20 cm. Pridelek smo ovrednotili kvantitativno (masa in število plodov) in kvalitativno (masa in število plodov boljše in slabše kakovosti). Rezultati so pokazali, da so se meritve talne vlage med obema obravnavanjema razlikovale le delno (razlike smo opazili le na lokaciji v Ižakovcih), medtem ko se pri posameznem obravnavanju meritve vlage v tleh niso razlikovale glede na različne uporabljene metode merjenja. Dodatek mineralne volne je le delno vplival na pridelek paprike v Ižakovcih, medtem ko so na pridelek paprike vplivali osnovni pedološki parametri (tekstura).
Ključne besede: paprika, mineralna volna, vlaga, tla, pridelek
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

Iskanje izvedeno v 1.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici