| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


171 - 175 / 175
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
171.
VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Marko Zupanič, 2009, magistrsko delo

Opis: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Ključne besede: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Objavljeno v DKUM: 02.03.2009; Ogledov: 5342; Prenosov: 698
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)

172.
Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)
Anita Perkič, 2009, diplomsko delo

Opis: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Ključne besede: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.03.2009; Ogledov: 3850; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (231,45 KB)

173.
VPLIV CEPLJENJA IN PREKRIVKE NA PRIDELEK IN KAKOVOST LUBENIC (Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum & Nakai cv. 'Sugar Baby')
Alenka Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Poskus je potekal na UKC Pohorski dvor v Hočah v letu 2004. Zasnovan je bil kot faktorski poskus, v zasnovi naključnega blok sistema v štirih ponovitvah. Proučevan je bil vpliv cepljenja lubenic cv. 'Sugar Baby' na podlago vodnjače (Lagenaria siceraria L.) in vpliv prekrivke (PE črna folija) na rast, razvoj, tvorbo ter kakovost plodov lubenic v naših rastnih razmerah. Proučevani so bili: pridelek, število rastlin, število plodov, povprečna masa plodov, premer dolžine in širine plodu, obseg dolžine in širine plodu, delež sladkorja 3 cm in 6 cm od roba ter na sredini prerezanega plodu. Analiza variance je pokazala, da cepljenje statistično značilno vpliva na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu in delež sladkorja, merjen na vseh treh mestih. Pridelek cepljenih lubenic je znašal 112,7 kg na parcelo (20 m2), kar je za 50 % več kot pri necepljenih lubenicah. Analiza variance pri prekrivki je pokazala statistično značilen vpliv na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu. Pridelek lubenic, sajenih na prekrivko, je znašal 103,3 kg na parcelo in je bil višji za 63,7 % v primerjavi z lubenicami, sajenimi brez prekrivke. Delež sladkorja lubenic, sajenih na prekrivko, je bil v primeru vseh meritev značilno višji v primerjavi z deležem sladkorja lubenic, sajenih na grebenih brez prekrivke, in je znašal 8,5 % (meritev 3 cm od roba), 9,8 % (meritev 6 cm od roba) ter 10,4 % (meritev na sredini plodu). Proučevana dejavnika v interakciji nista značilno vplivala na merjene parametre.
Ključne besede: lubenice, cepljenje, podlaga, vodnjača, prekrivka, pridelek, delež sladkorja
Objavljeno v DKUM: 27.02.2009; Ogledov: 3094; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

174.
Učinkovitost ozelenitve medvrstnega prostora v integriranem pridelovanju hmelja
Jana Osojnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo leta 2005, po zadnjem osipavanju hmelja, v medvrstni prostor sejali različne dosevke: oljno redkev (Raphanus sativus), belo gorjušico (Sinapis alba), črno deteljo (Trifolium pratense) in mešanico: ajdo (Fagopyrum esculentum), grašico (Vicia sp.) in facelijo (Phacelia tanatacetifolia). Sočasno smo izvedli kontrolno obravnavo (brez dosevka). Poskus je bil zasnovan kot enofaktorski, s petimi obravnavanji v treh ponovitvah. S poskusom smo želeli preveriti prednosti in slabosti dosejavanja medvrstnega prostora v hmeljišču ter spremljati prirast dosevkov. Ugotoviti smo želeli tudi to, v kolikšnem obsegu lahko nadomestimo organsko snov v tleh. Sklepamo lahko, da je za ozelenitev najprimernejša oljna redkev, ki je poleg najvišjih prirastov in intenzitete rasti tudi dokaj neobčutljiva na gaženje s stroji. Sprejemljive rezultate je od začetka kazala tudi mešanica: ajde, facelije in grašice, vendar je ajda, ki se je polomila, dala proti koncu rastne dobe slabše rezultate. Za črno deteljo je bilo neugodno zasenčevanje, vendar pa je bujno rastla po spravilu hmelja, ko je bilo več svetlobe. Bela gorjušica se je v poskusu pokazala kot najmanj primerna zaradi najmanjšega deleža prirasta organske mase.
Ključne besede: hmelj, ozelenitev, dosevki, organska snov, pridelek
Objavljeno v DKUM: 27.02.2009; Ogledov: 2982; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (654,35 KB)

175.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici