| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


131 - 140 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
131.
Možnost pridelave travniške arnike (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire) v Spodnji Savinjski dolini glede na različno gostoto nasada
Polonca Kumer, 2012, diplomsko delo

Opis: Potreba naše družbe po zdravilih in alternativnih pripravkih se veča in z njo pridobivanje ter izkoriščanje zdravilnih rastlin, rastočih v naravi. Prepričanje, da so samo te najboljše za uporabo in jih ni mogoče gojiti na poljih, je dokazano zmotno. V poljskem poskusu leta 2011 se je to pokazalo pri zelo vsestransko uporabni trajnici travniški arniki (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire), ki je po učinkovinah povsem enaka ali celo boljša od avtohtone gorske arnike (Arnica montana L.). Namen poskusa je približati pridelavo arnike ekološkim pridelovalcem, zeliščarjem in posameznikom ter s tem ohraniti naravna rastišča gorske arnike. Na domačem polju v Savinjski dolini je bilo preverjeno, če ta rastlina sploh uspeva v našem podnebju in kakšna gostota ji najbolje ustreza za dober razvoj in pridelek. V poskusu so bile leta 2010 vzgojene in nasajene sadike, leta 2011 pa analizirana obnova in višina rastlin, pridelek, zapleveljenost, čas ročne odbire in učinkovitost pobiranja glede na različne gostote rastlin v nasadu. Ker se travniška arnika razraste z rizomi, se čez zimo zelo dobro okorenini, kar je pokazalo štetje mladih rastlin spomladi 2011. Ponekod se je gostota povečala za kar do 31-krat. Izkazalo se je, da ima termin odbire cvetov statistično značilen vpliv na pridelek in višino rastlin. Gostota zasaditve ni pokazala pomembnih razlik v pridelku, kljub temu je bil ta največji pri 7,7 rastline/m2 oziroma medvrstni razdalji 30 cm in vrstni razdalji 40 cm.
Ključne besede: arnika, Arnica chamissonis Less., gostota, pridelek, A. montana L., pridelava zelišč
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 4811; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

132.
PRIDELEK IN PARAMETRI KLASA NAVADNE PIRE (Triticum aestivum (L.) subsp. spelta) V ODVISNOSTI OD SETVENE NORME
Ivica Setinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik za rast in razvoj navadne pire (Triticum aestivum L. subsp. spelta) je gostota setve. Zato je namen diplomske naloge prouciti vpliv setvene norme in sorte v ekološki pridelavi na rast, razvoj in pridelek pire. V poljskem poskusu smo preizkušali vpliv setvene norme (100, 200, 300, 400, 500 in 600 semen m-2) dveh sort pire: 'Ostro' in 'Ebners rotkorn' na morfološke lastnosti rastlin, na parametre klasa ter kolicino pridelka. Uporabljeno je bilo ekološko seme. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor, izveden je bil v letih 2010/2011. Poljski poskus je imel dvanajst obravnavanj v štirih ponovitvah in je bil postavljen po metodi nakljucnega bloka. Rezultati kažejo, da gostota vpliva na parametre klasa. Na pridelek gostota nima vpliva, kar pomeni, da zaradi ugodnega produktivnega razrašcanja zadostujejo že nižje setvene norme. Sorta in interakcija med sorto in gostoto na proucevane lastnosti ne vplivajo.
Ključne besede: pira, setvena norma, parametri klasa, pridelek
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2404; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (235,65 KB)

133.
GOSPODARJENJE Z DUŠIKOM S PREZIMNIMA DOSEVKOMA INKARNATKO (Trifolium incarnatum L.) IN MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.) V KOLOBARJU S KORUZO (Zea mays L.) V PRIMERU SUŠE
Dušan Geršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2009 do aprila 2010 smo na območju KPD Rogoza (64° 29` 44`` s.g.š. in 15° 40` 19`` v.g.d.) izvedli poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na pridelek, količino mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v pridelku (nadzemni del) koruze, poleg tega smo ugotavljali tudi količino navideznega ostanka dušika v tleh po spravilu koruze. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Pridelek v poskus vključenih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum), inkarnatka (Trifolium incarnatum), inkarnatka 2 (po kateri je bila koruza gnojena s polovičnim odmerkom dušika, 60 kg ha-1) in kontrolo (brez prezimnega dosevka)) smo pred setvijo koruze v celoti zaorali. Analiza dobljenih rezultatov raziskave je pokazala, da se je mnogocvetna ljuljka bolje izkazala pri črpanju mineralnega dušika iz tal kakor inkarnatka, vendar je inkarnatka akumulirala signifikantno več dušika. V primerjavi s kontrolo mnogocvetna ljuljka in inkarnatka nista vplivali na pridelek zrnja koruze. Pri mnogocvetni ljuljki je zaznan manjši negativen vpliv na pridelek sušine in akumulacijo dušika v koruzi. Prezimni dosevki so signifikantno vplivali na navidezni ostanek dušika v tleh. Največ ga je ostalo pod obravnavanjem z inkarnatko, najmanj pa pod kontrolo.
Ključne besede: prezimni dosevki, koruza, pridelek, mineralni dušik, navidezni ostanek dušika v tleh
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2184; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (731,03 KB)

134.
Uporaba dušičnih gnojil v integrirani pridelavi jabolk sorte 'Gala'
Mihael Iljaž, 2012, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2009 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Maribor in Sadjarskem centru Maribor – Gačnik ugotavljali vpliv dušika v integrirani pridelavi jabolk sorte 'Gala' na generativne in vegetativne parametre jablan ter kakovost pridelka. Jablane smo gnojili z gnojiloma KAN in Biosol v različnih kombinacijah ob različnih vegetativnih stadijih. Poskus je bil postavljen po sistemu 4 blokov, ki so vključevali 5 obravnavanj. Prvo obravnavanje je predstavljalo standardno gnojenje po IPS 335 kg KAN/ha, drugo obravnavanje je bilo jesensko gnojenje z organskim gnojilom 1125 kg Biosola/ha, tretje obravnavanje je bilo kombinacija spomladanskega in jesenskega gnojenja s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha, četrto obravnavanje je bilo spomladansko gnojenje z organskim gnojilom s 1125 kg Biosola/ha, peto obravnavanje je kombinacija spomladanskega gnojenja s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha. Na lokaciji UKC Pohorski dvor je najboljše rezultate glede generativnih in vegetativnih parametrov dala kombinirana uporaba gnojil Biosol + KAN (3. in 5. obravnavanje). Na lokaciji SC Maribor – Gačnik smo pri generativnih in vegetativnih podatkih dobili najboljše rezultate z uporabo Biosola v jesenskem času (2. obravnavanje). Za doseganje najvišjega odstotka v I. kakovostnem razredu je najboljše gnojiti spomladi s kombinacijo gnojil Biosol + KAN.
Ključne besede: dušik, 'Gala', Biosol, KAN, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 05.09.2012; Ogledov: 2489; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (484,63 KB)

135.
Vpliv obremenitve s pridelkom na parametre zrelosti in kakovosti pridelka pri sorti 'Mairac' (Malus domestica Borkh.)
Gorazd Potočnik, 2012, magistrsko delo

Opis: V poskusu obremenitve je bila sorta 'Mairac'regulirana na tri(100 %, 70 % in 40 %)ciljne oveske rodnega potenciala.Sorta 'Mairac' zori med 12 in 25 sep. je zelo primerna za našo pridelovalno obmoćje.toleranca na obremenitev s pridelkom je z vidika kakovosti velika, saj se prve razlike v kakovosti pokažejo šele pri razbremenitvi dreves več kot 60 % oveska. Primerna višina obremenitve, ki omogoča kakovost plodov, katera zadošča kritetijem blagovne znamke Mairac in ohranja stabilno rodnost je 8 - 9 plodov/cm2
Ključne besede: jablana, Mairac, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 2476; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

136.
SETEV IN REPRODUKTIVNO RAZRAŠČANJE PIRE (Triticum aestivum L. ssp. spelta MacKey)
Tanja Kumer, 2012, diplomsko delo

Opis: Setev in reproduktivno razraščanje sta ključna dejavnika tvorbe pridelka žit. Namen raziskave je bil proučiti vpliv priprave semena (oluščenega in neoluščenega) za setev v dveh rokih setve (10. oktober in 10. november) in vpliv treh setvenih norm (200, 400, 600 kalivih semen m-2) na rast in razvoj pire (Triticum aestivum L. ssp. spelta MacKey). Poskus je bil zasnovan kot faktorski v štirih ponovitvah. Vrednoteni so bili naslednji parametri: vznik rastlin, prezimitev, število bili, število klasov, razraščanje, parametri klasa (dolžina klasa, število klaskov, število zrn na klas in masa zrna na klas) in pridelek. Optimalen razvoj in pridelek neoluščene pire sta dosežena pri setveni normi 200 in 400 kalivih semen m-2 in v drugem roku setve (10. novembra). Priprava semena za setev (oluščeno/neoluščeno seme) ni imela statistično značilnega vpliva na proučevane parametre.
Ključne besede: pira, setev, razraščanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 3383; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

137.
VPLIV KAKOVOSTI SADIK IN ČASA SAJENJA NA PRIDELEK JAGOD
Samo Savicki, 2012, diplomsko delo

Opis: V letih 2002 in 2003 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Hočah ugotavljali vpliv kakovosti sadik in časa sajenja jagod na pridelek jagod. Matične rastline sedmih sort ('Idea', 'Granda', Patty', 'Onda1', 'Onda 7', '94.569.2' in 'Miss') smo v letu 2002 posadili v paletne zaboje. Po začetku poganjanja vitic smo iz teh rezali novo nastale sadike. Sadike smo rezali med 01. 07. in 16. 09. 2002. Do sajenja v nasad (16. 09. in 03. 10 2002) smo sadike vzgajali v plastičnih platojih. V času zorenja smo količino in kakovost pridelka vrednotili pri trinajstih obiranjih v dve – do štiridnevnih intervalih. Plodove smo preštevali in tehtali ter obravnavali povprečno število plodov na rastlino, povprečno maso plodov na rastlino in povprečno maso enega ploda na rastlino. Rezultate smo statistično obdelali. Iz rezultatov je razvidno, da smo pri rastlinah jagod, ki smo jih pri matičnih rastlinah vzgojili najprej v naslednjem letu dobili največji pridelek. Pridelek se je zmanjševal in je bil najmanjši pri tistih rastlinah, ki smo jih ob matičnih rastlinah vzgojili najkasneje.
Ključne besede: jagoda, rodnost, pridelek, sorte
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 2264; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (260,91 KB)

138.
Vloga čmrljev pri opraševanju jagod
Danijel Kardinar, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v nasadu jagod sorte 'Elsanta' v Zrkovcih pri Mariboru izvajali poskus uporabe čmrljev za izboljšanje oprašitve in posledično večjega in kakovostnejšega pridelka. V nasadu jagod, v plastenjakih, je potekala klasična proizvodnja po načelih integrirane pridelave. Poskusne parcelice (16 parcelic s po tremi rastlinami) so bile razporejene v dveh tunelih in različno oddaljene od panja s čmrlji. Polovico parcelic smo pokrili z mrežo in s tem onemogočili čmrljem dostop do cvetov. Količino in kakovost pridelka smo vrednotili pri sedmih obiranjih v dvo- do tridnevnih intervalih. Iz rezultatov je razvidno, da prisotnost čmrljev ni pomembno vplivala na večje število plodov, je pa izboljšala povprečno maso plodov.
Ključne besede: jagoda, čmrlji, opraševanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.01.2012; Ogledov: 2586; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

139.
Vpliv gnojenja na pridelek krme na pašno-kosnem travinju
Tanja Kure, 2012, diplomsko delo

Opis: Z eksaktnim travniškim mikroposkusom v Zgornjih Hočah (325 m n. v., 49° 37' 31" s. g. š., 15° 37' 13" v. g. d.), ki smo ga izvedli v letu 2007 in 2008 in je temeljil na metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo ugotavljali, kako različno gnojenje vpliva na količino in kakovost pridelka krme na pašno-kosnem travinju. Vključili smo tri različne načine gnojenja (obravnavanja). Ruši smo tako letno, računajoč živalske izločke na pašniku, v prvem obravnavanju skupaj z gnojili (gnojevka in gnojilo Hiperkorn) dodali 170 kg N ha-1, 120 kg P2O5 ha-1 in 240 kg K2O ha-1, v drugem obravnavanju smo uporabili enaka gnojila, vendar dodali 20 % manjše odmerke gnojil in hranil, v tretjem obravnavanju pa smo z mineralnimi gnojili (NPK 0 : 10 : 20 in KAN) dodali enako količino hranil kot v prvem obravnavanju. Najvišji letni pridelek suhe snovi (SS) in surovih beljakovin (SB) smo dosegli pri gnojenju z mineralnimi gnojili, medtem ko smo pri letnem pridelku neto energije laktacije (NEL) in dušika (N) v krmi ugotovili signifikantno nižji pridelek v drugem obravnavanju.
Ključne besede: Ključne besede: gnojenje, pridelek, pašno-kosna raba, travinje
Objavljeno v DKUM: 31.01.2012; Ogledov: 3533; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (528,20 KB)

140.
VPLIV RAZLIČNIH PODLAG VINSKE TRTE NA RAST IN RODNOST SORTE 'SAUVIGNON'
Jelka Brdnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo smo proučevali vpliv različnih podlag ('Börner', 'SO4 cl. 31', 'Riparia cl. 1', 'SO4 cl. 5' in '196/17') na rast in rodnost pri sorti 'Sauvignon'. V letu 2003 je imela sorta 'Sauvignon' največjo povprečno maso rozg in suhe snovi na trs na podlagi '196/17' in najmanjšo na podlagi 'Riparia cl. 1', v letu 2004 pa največjo na 'SO4 cl. 5' in najmanjšo na 'SO4 cl. 31'. V številu normalno razvitih rozg na trs so bile ugotovljene značilne razlike, v številu hiravih rozg ter nevzbrstelih očes pa na različnih podlagah ni bilo dokazanih statističnih razlik. Največja masa grozdja na trs (1956 g) in povprečna masa grozda (107 g) je bila na podlagi 'Börner' (p=0,05). Vsebnost sladkorja v moštu je bila največja na podlagi 'Riparia cl. 1' (83 °Oe), najmanjšo sta imeli podlagi '196/17' (74 °Oe) in 'Börner' (76 °Oe). Skupne titracijske kisline so bile največje na podlagi 'SO4 cl. 5' (10,5 g/l). Največja vrednost pH mošta je bila izmerjena na podlagi '196/17' (3,43), najmanjša pa na podlagah 'Börner' (3,26), 'SO4 cl. 31' (3,23) in' Riparia cl.1' (3,20). V masi 100 jagod ni bilo značilnih razlik med podlagami (od 193 do 206 g). Koeficient rodnosti je bil največji na podlagah 'Börner' in 'SO4 cl. 31' (1,21).
Ključne besede: vinska trta, podlaga, pridelek, 'Sauvignon'
Objavljeno v DKUM: 24.11.2011; Ogledov: 4062; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (479,32 KB)

Iskanje izvedeno v 1.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici