| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


121 - 130 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'
Uroš Slekovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Trse smo foliarno gnojili s pripravkoma Agrovit F in Herbagreen ter jih primerjali s kontrolnim obravnavanjem, pri katerem trsi niso bili foliarno gnojeni. Pri intenzivnosti barve listov ni bilo signifikantnih razlik. Oba pripravka sta vplivala na vsebnosti sladkorja v jagodnem soku, pri pripravku Agrovit F so bile vsebnosti sladkorja večje za 3,3 °Oe, pri pripravku Herbagreen pa za 2 °Oe v primerjavi s kontrolo. Pripravek Agrovit F je vplival tudi na količino pridelka, saj je bila povprečna masa grozdja na trs za skoraj 9 % večja kot pri kontroli.
Ključne besede: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'Laški rizling'
Objavljeno v DKUM: 30.10.2013; Ogledov: 2013; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (916,81 KB)

122.
Vpliv sredstev za krepitev rastlin na pridelek jagod sorte 'Clery'
Matej Pučko, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo v nasadu jagod v Zrkovcih v okolici Maribora izvedli poskus, v katerega smo vključili tri sredstva za krepitev rastlin in nato opazovali, kako so sredstva vplivala na pridelek jagod sorte 'Clery'. Poskus se je izvajal v okviru integrirane pridelave v enoletnem nasadu jagod. Uporabili smo naslednja sredstva: Delfan Plus, Drin in Trafos K. Poskus se je izvajal v enoletnem nasadu sorte 'Clery' v visokem pokritem tunelu, kjer so bile jagode posajene na grebenih, prekritih s črno polietilensko folijo. Ob obiranju smo spremljali število in maso plodov ter število, maso in delež plodov, okuženih s sivo plesnijo. Iz rezultatov je razvidno, da sredstva za krepitev rastlin niso imela vpliva na rodnost jagod in intenzivnost pojava sive plesni (Botrytis cinerea De Bary).
Ključne besede: jagode, sredstva za krepitev rastlin, pridelek
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2043; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (862,78 KB)

123.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje in nizkega fižola
Nikola Vajda, 2013, diplomsko delo

Opis: S pomočjo dostopne literature in objavljenih raziskav smo opisali tehnike pridelave soje in nizkega fižola v Sloveniji, kjer smo ugotovili, da je ob pravilnem pristopu in ustrezni izbiri sorte gojenje soje in nizkega fižola lahko zelo uspešno. Z namenom, da bi proučevali vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in nekatere morfološke lastnosti nizkega fižola, smo v letu 2012 izvedli poljski poskus, v katerega smo vključeni dve sorti nizkega fižola Antea in Golden Teepee. Nizki fižol smo posejali ročno na medvrstni razmik 70 cm in vrstno razdaljo 5 cm, kejr smo pri gojenju upoštevali predpise za posamezni pridelovalni sistem. S pomočjo zastavljenaga poskusa smo ugotovili, da pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek nizkega fižola, kjer smo najvišji pridelek na parcelo dosegli pri biodinamični pridelavi (15,62 kg), nekoliko manjši pridelek (14,57 kg) pri ekološki pridelavi in najmanjši pri kontrolni parceli (7,94 kg). Pridelovalni sistemi prav tako vplivajo na svežo maso stroka, ker so v povprečju bili najtežji stroki pri ekološki pridelavi (108,62g) in najlažji pri kontrolnih parcelah (85,25 g) ter na suho maso stroka nizkega fižola, premer debla in dolžino stroka. Najdaljši stroki so bili pri biodinamični obravnavi (14,68 mm), medtem ko pridelovalni sistemi ne vplivajo na število semen v stroku nizkega fižola.
Ključne besede: nizki fižol, soja, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2519; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (303,58 KB)

124.
Proučevanje razvojnih stadijev in biometričnih parametrov različnih medvrstnih hibridov vinske trte
Tadej Neuvirt, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali razvojne stadije in biometrične parametre pri nekaterih sortah (medvrstnih hibridih) 'Johanniter', 'Regent', 'Cabernet Carol', 'Prior' in standardni sorti vinske trte 'Modri pinot'. Pri spremljanju razvojnih stadijev smo ugotovili, da sta sorti 'Regent' in 'Prior' prej cveteli (p ≤ 0,05). Sorta 'Regent' je prva dosegla tehnološko zrelost, kontrolna sorta 'Modri pinot' pa zadnja (p ≤ 0,05). Optimalno zrelost grozdja sta najprej dosegli sorti 'Regent' in 'Johanniter', najkasneje pa sorta 'Prior'. Sorta 'Regent' je imela manjšo povprečno maso grozdja na trs od kontrolne sorte in ostalih medvrstnih hibridov (p ≤ 0,05). Kontrolna sorta 'Modri pinot' je imela največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku (90 °Oe), najmanjšo pa sorta 'Prior' (78 °Oe) (p ≤ 0,05). Prav tako je imela kontrolna sorta največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin (8,9 g/L), najmanjšo pa sorta 'Regent' (6,1 g/L) (p ≤ 0,05). Največjo povprečno pH vrednost v grozdnem soku smo izmerili pri sorti 'Regent' (3,55), najmanjšo pa pri kontrolni sorti 'Modri pinot' (3,27) (p ≤ 0,05).
Ključne besede: vinska trta, medvrstni hibridi, razvojni stadiji, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 1585; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

125.
Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi
Klavdija Pangerl, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2006 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo preučili vpliv petih zelenjadnic na pridelek korenja (Daucus carota L.). Korenje kot osnovni posevek je bil posejan skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef.), koper (Anethum graveolens), grah (Pisum sativum L.) in nizek fižol (Phaseolus vulgaris). Zelenjadnice so bile posejane istočasno kot korenje, le sadike solate smo predhodno vzgojili v rastlinjaku Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor. Vse zelenjadnice so bile posejane po aditivnem vzorcu združene setve, na sredi medvrstnih prostorov korenja. Kot samostojni posevek so bile posejane tudi ostale zelenjadnice. Postavitev poskusa je bil naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek korenja v združeni setvi z nizkim grahom (1,48), najnižji dosežen LER pa je bil v združeni setvi s koprom (0,86). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve korenja z vsemi ostalimi posevki, razen s koprom.
Ključne besede: korenje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), ekološko kmetovanje, pridelek zelenjadnic
Objavljeno v DKUM: 30.08.2013; Ogledov: 2023; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

126.
Vpliv sredstva Mineral podjetja AS AN d.o.o. na rast in razvoj krompirja
Marta Blažič, 2013, diplomsko delo

Opis: Na trgu so na voljo sredstva za nego rastlin, ki jih je dovoljeno uporabljati v ekološki pridelavi in naj bi vplivala na rast in pridelek. Z namenom, da bi preverili vpliv sredstva za krepitev in nego rastlin Mineral podjetja AS AN d.o.o. in konkurenčnega sredstva (imenovanega Vzorec II), so bili izvedeni triletni poljski poskusi na ekološki kmetiji Križman v Limbušu, na podlagi katerih smo analizirali vpliv apliciranja izbranih sredstev v letih 2008, 2009 in 2010 na višino pridelka krompirja sorte 'Marabel'. Na posamezno poskusno parcelo, veliko 12 m2, je bilo aplicirano 6 ml sredstva (5 l ha-1). Signifikanten vpliv na pridelek je imelo le leto. Analiza podatkov ni pokazala signifikantnih vplivov Minerala v pridelku (P ≥ 0,05) v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem, razen v letu 2008, ko je bil izračunan signifikantni vpliv sredstva na maso gomoljev na posamezno rastlino.. V letu 2009 se je nakazal trend večjega števila debelih gomoljev (frakcije nad 56 mm) na rastlino pri uporabi testiranih sredstev v primerjavi s kontrolo.
Ključne besede: rastni regulatorji / varstvo rastlin / krompir / pridelek / Mineral
Objavljeno v DKUM: 09.07.2013; Ogledov: 2328; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (658,35 KB)

127.
LASTNOSTI NEKATERIH MEŠANIC ZA OKRASNO TRATO PO PRVEM LETU RASTI PO JESENSKI SETVI
Mitja Zorman, 2013, diplomsko delo

Opis: V eksaktnem poljskem mikroposkusu, izvedenem v Sloveniji (Biotehniška šola Rakičan), smo od septembra 2009 do oktobra 2010 proučevali lastnosti treh trav in štirih travnih mešanic za okrasno trato po prvem letu rasti po jesenski setvi. Mešanice smo posejali na parcele velikosti 10 m2 (250 kg semena ha-1) v štirih ponovitvah. Vsa obravnavanja smo pred setvijo pognojili s 50 kg N ha-1, 100 kg P2O5 ha-1 in 150 kg K2O ha-1. Setev smo opravili s sejalnico 24. septembra 2009. Med vegetacijo smo spremljali in vrednotili: datum vznika, prazna mesta v travni ruši, zapleveljenost, gostoto ruše, hitrost rasti, barvo posevka in pridelek suhe snovi posamezne mešanice. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da so se travne mešanice bolje izkazale v vseh proučevanih parametrih od trav sejanih v čisti setvi. Med travnimi mešanicami sta za okrasno trato najprimernejši mešanica 3 (trstikasta bilnica (Festuca arundinacea) – sorta `Arid 3` 50 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 25 % in sorta `Mondial` 25 %) in 4 (rdeča bilnica (Festuca rubra) – sorta `Gondolin` 40 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 20 % in sorta `Mondial` 20 %, travniška latovka (Poa pratensis) – sorta `Balin` 20 %).
Ključne besede: okrasne trate, travne mešanice, pridelek suhe snovi, zapleveljenost, barva travne ruše, gostota travne ruše
Objavljeno v DKUM: 08.04.2013; Ogledov: 1971; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (586,50 KB)

128.
Hidroponska pridelava jagod
Mateja Košič, 2013, diplomsko delo

Opis: V rastlinjaku na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo jeseni 2005 začeli s poskusom hidroponske pridelave jagod. Uporabili smo polietilenske (PE) vreče, napolnjene s substratno mešanico, v katere smo posadili zamrznjene sadike sorte ‘Elsanta’. Nasad smo oskrbovali z vodo in gnojili preko kapljičnega namakalnega sistema. V poskusu smo spremljali število zdravih plodov, njihovo maso, višino in širino, suho snov ter trdoto kožice in mesa. Spremljali smo tudi delež plodov okuženih s sivo plesnijo. Povprečen pridelek zdravih plodov na rastlino je znašal 300 g, pri čemer je bila povprečna masa enega ploda 24 g in povprečno število plodov na rastlino 12,5. Delež okuženih plodov s sivo plesnijo je znašal 11 %. Povprečna vrednost suhe snovi v plodovih je znašala 5,54 °Bx.
Ključne besede: Jagoda, Hidroponika, Pridelek
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 3812; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (859,45 KB)

129.
Uporaba rastnih regulatorjev pri pridelavi marelic
Deja Mlakar, 2013, diplomsko delo

Opis: V nasadu marelic v vasi Trčova pri Malečniku smo v letu 2009 izvajali poskus uporabe različnih rastnih regulatorjev in njihovih učinkov na kakovost plodov marelic sorte 'Goldrich', cepljene na podlagi Mirabolana 29c. Uporabili smo avksina (Amid-Thin in Maxim) in citokinin (CPPU), v dveh terminih 10. in 20. 5. 2009 in v poskus vključili 8 obravnavanj. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv rastnih regulatorjev na višino, širino in maso plodov, vsebnost sladkorja ob obiranju in vpliv na odpadanje plodov pred obiranjem. Največjo povprečno maso, višino in širino plodov smo dobili ob kombinirani uporabi avksina (Amid-Thin ali Maxim) 10. 5. 2009 in citokinina (CPPU) 20. 5. 2009 oziroma takrat, ko smo avksin (Amid-Thin ali Maxim) uporabili v obeh terminih. Manjše vrednosti opazovanih parametrov smo zabeležili ob enkratni uporabi avksina ali citokinina. Največjo vsebnost sladkorja v plodovih in najmanjše odpadanje plodov pred obiranjem je bilo ob uporabi Amid-Thina v prvem in CPPU v drugem terminu.
Ključne besede: marelica, rastni regulatorji, pridelek
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2654; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

130.
vpliv sadilnih razdalj in različnih podlag na uspešnost pridelave češenj sorte ´Regina´
Aleksandra Bračko, 2012, diplomsko delo

Opis: Poskusno vrednotenje vpliva različnih podlag in razdalij pri sajenju češenj je potekalo v letih 2008 do 2011 v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku. V poskusnem nasadu smo leta 2006 posadili češnje sorte 'Regina', cepljene na podlage Gisela 3, Gisela 5 in Weiroot 72. Drevesa so bila med seboj oddaljena 1.5, 2 in 2.5 metra. S poskusom smo želeli ugotoviti, kako različne podlage in razdalje sajenja vplivajo na vegetativne in generativne kazalce. Drevesa, cepljena na podlago Gisela 5, so imela največji povprečni presek debla – posledično so to tudi največja drevesa. Najmanjša drevesa so bila na podlagi Gisela 3. Največjo povprečno maso plodov smo zabeležili pri drevesih s podlago Gisela 5, medtem ko so bili pridelki pri ostalih dveh podlagah primerljivi. Pozitiven vpliv na debelino plodov je imela podlaga Weiroot 72. Najmanjše plodove pa smo dobili tam, kjer so imela drevesa podlago Gisela 3. Kot najprimernejšo podlago lahko označimo Giselo 5, ki je v kombinaciji s sorto 'Regina' dala najboljše rezultate na razdalji sajenja 2 m.
Ključne besede: češnje, podlage, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 2244; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (285,09 KB)

Iskanje izvedeno v 1.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici