| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
112.
VPLIV UPORABE RASTNIH HORMONOV V RAZLIČNIH RAZVOJNIH FAZAH PLODOV NA KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA ČEŠNJE (Prunus avium L.)
David Pelc, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali vpliv uporabe rastnih hormonov v različnih razvojnih fazah plodov na količino in kakovost pridelka češnje (Prunus avium L.). Namen poskusa je bil ugotoviti, ali rastni hormoni (avksini, citokinini) lahko pri češnji vplivajo na kakovost, velikost in na količino pridelka. Vključenih je bilo 6 obravnavanj, od katerih so 3 obravnavanja predstavljala tretiranje z avksini (Amid-thin, Maxim), 1 obravnavanje s citokinini (CPPU), 1 obravnavanje s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU) in 1 obravnavanje je predstavljala kontrola. Rezultati so pokazali, da je debelina premera plodu najhitreje naraščala pri obravnavanju z uporabo avksinov (Amid-thin), vendar končni premer plodu ni presegel končne debeline premera plodu pri kontrolnem obravnavanju. Najvišji pridelek (kg/drevo) je bil dosežen pri obravnavanju s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU). Največje število plodov smo dosegli v obravnavanju z avksini (Amid-thin). Pri masi 100 plodov je obravnavanje s citokinini (CPPU) doseglo najboljši rezultat, vendar dosežena vrednost v primerjavi s kontrolonim ni bila presežena.
Ključne besede: češnje, Regina, rastni hormoni, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 2259; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (587,36 KB)

113.
Vpliv načina spravila inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) kot prezimnega dosevka na pridelek koruze (Zea mays L.)
Bernarda Hribernik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru katedre za Travništvo in predelovanje krme smo na območju KPD Rogoza (46o 31` zemljepisne širine in 15o 42` zemljepisne dolžine) od avgusta 2008 do septembra 2009 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv načina spravila inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) kot prezimnega dosevka na pridelek koruze (Zea mays L.). Setev inkarnatke smo v žitno strnišče opravili 26. 8. 2008. Prezimnega dosevka nismo gnojili in dognojevali. Spomladi, pred setvijo koruze, smo po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah oblikovali tri obravnavanja glede na način spravila inkarnatke, kjer smo pridelek: (A) zmulčili, organsko maso zaorali in setev koruze opravili na konvencionalen način; (B) odpeljali z njive, le-to preorali in pripravili za setev koruze; (C) odpeljali z njive in v strnišče neposredno sejali koruzo. Setev koruze smo opravili 4. 5. 2009. Njeno spravilo je bilo opravljeno 15. in 16. 9. 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila koruza statistično značilno najvišja v obravnavanju A (277,75 cm) in B (276,25 cm), prav tako je bilo v celotni rastlini največ akumuliranega dušika doseženega z obravnavanjema A (274,86 kg N ha-1) in B (316,23 kg N ha-1). Način spravila inkarnatke ni statistično značilno vplival na pridelek celotne mase in zrnja koruze.
Ključne besede: prezimni dosevki / inkarnatka / način spravila inkarnatke / pridelek
Objavljeno v DKUM: 03.03.2015; Ogledov: 2890; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (650,08 KB)

114.
Rast in rodnost jablan sorte 'Luna' v ekološki pridelavi kot posledica različnih načinov rezi in gnojenja
Luka Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Leta 2012 smo na ekološki kmetiji Pavlič proučevali vpliv interakcije gnojenja z različnimi odmerki gnojila (500 kg Plantella Bioorganic /ha oz. 19,75 kg/ha N in 1000 kg Plantella Bioorganic /ha oz. 39,50 kg/ha N) in različnimi načini rezi (standardna in močna rez) na vegetativno in generativno rast jablan sorte ´Luna´. Štiri obravnavanja so predstavljala kombinacije različnih odmerkov gnojila in rezi. Rezultati raziskave so pokazali vpliv močne rezi na zmanjšanje števila socvetij (za 60 %) in posledično manjše število plodov (za 51 %) in manjšo maso plodov na drevo (za 55 %). Interakcija testiranih dejavnikov je pokazala le vpliv na število plodov na drevo. Kot najprimernejša kombinacija rezi in gnojenja se je pokazala standardna rez z večjim odmerkom gnojila, saj je bil tu pridelek najvišji in najkakovostnejši.
Ključne besede: jablana, ekološka pridelava, rez, gnojenje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 30.09.2014; Ogledov: 2404; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (804,52 KB)

115.
VPLIV PRIPRAVKOV ZA OKORENINJENJE NA RAST IN RAZVOJ CEPLJENK SORTE 'LAŠKI RIZLING'
Matej Rebernišek, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih 2012 in 2013 smo pri sorti 'Laški rizling' ugotavljali vpliv različnih pripravkov za okoreninjenje na rast in razvoj cepljenk v prvem in drugem letu po sajenju v vinogradu. Spremljali smo fenološke faze, prirast mladik, intenziteto zelene barve listov z N-testerjem, masi sveže in suhe snovi enoletnega lesa rozg, maso grozdja in kemijski sestav grozdnega soka. Za spodbujanje rasti korenin sta bila uporabljena pripravka Magic P+Algaren in Pralumus. Pri pripravku Pralumus je bila intenziteta zelene barve listov statistično značilno večja kot pri Kontroli (p≤0,05). Na rastišču z večjo vsebnostjo organske snovi v tleh je bilo največ suhe snovi lesa rozg pri pripravku Pralumus (p≤0,05). Parametri pridelka se med obravnavanji niso statistično značilno razlikovali (p≤0,05).
Ključne besede: vinska trta, okoreninjenje, rast, pridelek, 'Laški rizling'
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 1606; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

116.
Vpliv gnojenja z dušikovimi gnojili na količino in kakovost pridelka ter vigor jablan sorte 'Gala'
Tomaž Pišotek, 2014, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letih od 2010 do 2014 izvajali gnojilni poskus na jablanah sorte 'Gala'. Pri tem smo ugotavljali vpliv različnih virov in odmerkov dušika na vigor dreves ter na količino in kakovost pridelka. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, v poskusu pa je bilo uporabljenih 5 različnih gnojil; tri mineralnega in dve organskega izvora. Uporabljena dušikova gnojila, ki smo jih aplicirali v odmerku 60 kg in 120 kg N/ha so bila Kan, Urea, apneni dušik, Biosol in Plantella Organik. Za primerjavo rezultatov je bilo vključeno še obravnavanje kontrola, kjer gnojil nismo uporabljali. V četrtem letu poskusa (leto 2013) smo ugotovili, da je imel vir dušika (organski oziroma mineralni) v danih rastnih razmerah odločilen vpliv na prirast debla ter trdoto mesa plodov. V tem letu je uporaba mineralnih gnojil, v primerjavi z drevesi v kontroli za trikrat ter v primerjavi z drevesi, pognojenimi z organskimi gnojili za dvakrat povečala prirast debel ter hkrati pozitivno vplivala na trdoto mesa plodov. Uporaba večjega odmerka dušika (120 kg/ha), ni imela pozitivnega vpliva na rast (razen pri uporabi gnojila Urea), rodnost in kakovost pridelka. Z vidika količine in kakovosti pridelka, se je v četrtem letu gnojilnega poskusa kot najprimernejše pokazalo gnojenje s 60 kg N/ha organskega gnojila Plantella Organik. Iz podatkov za vsa štiri leta gnojilnega poskusa je razvidno, da uporaba mineralnega dušika (Urea, Kan) občutno poveča bujnost rasti, medtem ko uporaba organskih gnojil ter mineralnega gnojila apneni dušik nima teh posledic. Hkrati uporaba dušikovih gnojil ni imela nikakršnega vpliva na količino pridelka (razen 60 kg N/ha gnojila Plantella Organik). Vsakršno povečanje bujnosti rasti je imelo za posledico zmanjšanje količine pridelka.
Ključne besede: jablana, 'Gala', dušik, gnojenje, pridelek, rast
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2261; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (251,28 KB)

117.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV ZASTIRANJA NA PRIDELEK CVETAČE
Tamara Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 je na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru potekal poljski poskus v okviru programa Core Organic II. Proučili in primerjali smo tri sisteme: (i) rana (ob presajanju cvetače) setev bele detelje (Trifolium repens L.), (ii) pozna setev (18 dni po presajanju cvetače) in (iii) obdelava (brez podseva), ter podseve različno oskrbovali. Oskrba podsevov je vključevala oplete in neoplete površine, obravnavanje z obdelavo pa je bilo razdeljeno na okopane in neokopane parcele. Raziskava je pokazala, da pozna setev bele detelje ob odstranjevanju plevelov dosega signifikantno višje količine pridelkov (34.899 kg/ha) v primerjavi z rano setvijo bele detelje (13.763 kg/ha) in samo obdelavo, brez podseva bele detelje (24.036 kg/ha). Med seboj smo primerjali še različna obravnavanja, ki so vključevala podsev, ki smo ga različno oskrbovali: rana setev - neopleto (RS-BD-Neop), pozna setev - neopleto (PS-BD-Neop), rana setev - opleto (RS-BD-Op), pozna setev - opleto (PS-BD-Op), brez podseva - neokopano (Brez-BD-Neok), brez podseva - okopano (Brez-BD-Ok) in obravnavanje s črno folijo. Najvišji pridelki so bili doseženi na črni foliji 58.304 kg/ha. Statistično značilno primerljivi pridelki s folijo so bili doseženi pri obravnavanjih PS-BD-Op s 45.369 kg/ha in Brez-BD-Ok s 48.073 kg/ha. Slabši pridelki so bili doseženi pri RS-BD-Op in PS-BD-Neop. Pri obravnavanjih RS-BD-Neop in Brez-BD-Neok ni bilo pridelkov, ker so rastline cvetače zaradi konkurenčnosti plevelov propadle.
Ključne besede: cvetača, bela detelja, pridelek, folija, podsev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2232; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (715,55 KB)

118.
Nekateri agronomski in fiziološki parametri pri paradižniku v primeru rabe Minerala (AS AN d.o.o)
Klavdija Knez, 2014, diplomsko delo

Opis: Mineral je naravno sredstvo za nego in krepitev rastlin, ki vsebuje 75 mineralov, potrebnih za optimalno rast in razvoj rastlin. Namen raziskave je preveriti pozitivni vpliv pripravka na indeterminanten hibrid paradižnika Optima z zalivanjem in foliarno aplikacijo sredstva Mineral zeleni (M1) ter kombinacijo sredstva (Mineral zeleni in Mineral rumeni M2). Poskus je potekal v letih 2010, 2011 in 2012 na UKC Pohorski dvor, obsegal je tri obravnavanja v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Rezultati kažejo, da sta tržni pridelek in število tržnih plodov paradižnika na parcelo v primerjavi s kontrolo statistično značilno večja v obravnavanju M2, medtem ko med M1, kontrolo in M2 ni statistično značilnih razlik. Prav tako so v obravnavanju M2 višji tržni pridelki, povprečna masa plodov in število tržnih plodov v zadnjih terminih pobiranja. Na vsebnost sladkorja v plodovih, trdoto plodov, obarvanosti, fotosintezo in na uvrščanje v kakovostne razrede obravnavanji M1 in M2 ne vplivata. Priporočajo se nadaljnje raziskave.
Ključne besede: paradižnik/ rast/ pridelek/ krepitev rastlin/ nega rastlin
Objavljeno v DKUM: 05.03.2014; Ogledov: 2307; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (417,73 KB)

119.
Vpliv razlicnih nacinov obdelave tal in setve na porabo goriva in pridelek koruze
Marko Grašič, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2013 smo na poskusnem polju v Mali vasi opravili poskus z namenom, da bi ugotovili, kako razlicna obdelava tal in setev s sejalnicami z razlicnim nacinom delovanja vplivajo na pridelek in porabo goriva. Na štirih poskusnih poljih smo predsetveno pripravo tal opravili s predsetvenikom ali vrtavkasto brano, nato smo opravili setev z dvema razlicnima sejalnicama. Prva je pnevmatska nadtlacna, druga pnevmatska podtlacna. Pri vseh opravilih smo merili porabo goriva in casa, pri setvi pa še porabo semena. Po 14 dnevih smo opazovali vznik. Jeseni smo izmerili pridelek na vseh poskusnih parcelah in izmerili vlago zrnja koruze. Zbrali smo tudi vremenske podatke za celo leto. Ugotovili smo, da se predsetvena priprava tal opravi hitreje in bolje z vrtavkasto brano v primerjavi s predsetvenikom poleg tega pa prihranimo tudi gorivo. Setev s podtlacno sejalnico je bolj natancna, poraba semena pa je nižja v primerjavi z nadtlacno sejalnico. Pridelek je bil najvišji na poskusni parceli V1 (6596,8 kg SS/ha), kjer smo tla obdelali z vrtavkasto brano in sejali s podtlacno sejalnico.
Ključne besede: Obdelava tal, setev, poraba goriva, pridelek
Objavljeno v DKUM: 03.03.2014; Ogledov: 1713; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

120.
Uporabnost aktivatorja tal v pridelavi jabolk sorte 'Gala'
Ervin Mauc, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2006 smo na posestvu UKC Pohorski dvor v Pivoli ugotavljali vpliv aktivatorja tal (Agrovit) na vegetativno rast, generativni razvoj in kakovost jabolk sorte 'Gala' v primerjavi s standardnim mineralnim gnojilom KAN ter z organskim gnojilom Biosol. Poskus v letu 2004 je bil postavljen po metodi naključnih blokov v 4 ponovitvah (blokih), s 3 obravnavanji (a) 150 kg KAN/ha, (b) kombinacija gnojil (330 kg Agrovit/ha, 40 kg amonijev sulfat/ha, 6 ton hlevski gnoj/ha, (c) 1000 kg Biosol/ha. V letu 2005 in 2006 je gnojenje z gnojiloma KAN in Biosol potekalo na enak način kakor v letu 2004, pri obravnavanju (b) pa smo gnojili le z 80 kg amonijev sulfat/ha. V letu 2006 je bil največji prirast obsega debla in enoletnih poganjkov pri uporabi kombinacije gnojil Agrovit + amonijev sulfat, medtem ko je bil najboljši rezultat glede generativnih parametrov in kakovosti plodov dosežen z uporabo gnojila KAN. Na osnovi rezultatov sklepamo, da v danih pridelovalnih razmerah uporaba aktivatorja tal Agrovit in organskega gnojila Biosol ne more v celoti nadomestiti uporabe mineralnih gnojil.
Ključne besede: jablana, 'Gala' gnojenje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 17.02.2014; Ogledov: 1738; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 15.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici