| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga mejic v kmetijskem prostoru z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer : diplomsko delo
Tina Lešnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

2.
Vpliv časa pokrivanja jagod glede na pridelek : diplomsko delo
Laura Hoheger, 2023, diplomsko delo

Opis: V letu 2023 smo v proizvodnem nasadu jagod v Zrkovcih izvedli poskus, kjer smo želeli ugotoviti, ali čas pokrivanja jagod s plastenjaki vpliva na pridelek jagod. Za poskus smo izbrali jagode sorte 'Clery'. Del nasada smo pokrili zgodaj (31. januarja 2023), del nasada pa pozno (22. aprila 2023). Hitro pokrite jagode smo pričeli obirati 7. maja 2023 in končali 1. junija 2023, pozno pokrite smo obirali od 27. maja do 9. junija 2023. Po končanem obiranju smo izračunali povprečno število plodov na rastlino, njihovo povprečno maso in povprečno maso enega ploda. Ugodne vremenske razmere jeseni 2022 so vplivale na veliko povprečno število plodov na rastlino. Vremenske razmere spomladi 2023 pa so imele vpliv na različen razvoj plodov pri hitro in pozno pokritih jagodah. Ugotovili smo, da je čas pokrivanja jagod spomladi 2023 vplival na povprečno število plodov. Hitreje pokrite jagode so imele približno 20 % večje povprečno število plodov kot pozno pokrite jagode. Povprečna masa plodov na rastlino je bila večja pri hitro pokritih jagodah. Čas obiranja je bil daljši pri jagodah, kjer smo jagode pokrili v zgodnejšem terminu. Čas pokrivanja ni vplival na povprečno maso jagod.
Ključne besede: jagode, plastenjaki, pridelek
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Vpliv različnih sistemov osnovne obdelave koruzišča na pridelek ozimne pšenice : diplomsko delo
Marko Škrobar, 2023, diplomsko delo

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Vpliv izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kemijske ter fizikalne lastnosti paradižnika v konvencionalnem sistemu pridelave : diplomsko delo
Mihael Korez, 2023, diplomsko delo

Opis: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 498; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

5.
Vpliv izbranih koristnih talnih gliv v različnih pridelovalnih sistemih na pridelek in kakovost jagod : diplomsko delo
Primož Kotnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod. Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Ključne besede: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 1280
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Vpliv dodatka AMF na bazi mikoriznih gliv, na lastnosti tal ter pridelek jagod : diplomsko delo
Maksim Dovečar, 2022, diplomsko delo

Opis: V sklopu predlaganega zaključnega dela smo spremljali delovanje mikoriznih gliv, ki smo jih dodali kot pripravek, s potencialnim biostimulativnim delovanjem (pripravek AMF), to smo primerjali s kontrolnimi – ne tretiranimi rastlinami. V sklopu poljskega poskusa smo poleg osnovne oskrbe rastlin jemali vzorce tal in korenin. Na koreninah jagod, smo v sodelovanju z podjetjem INOCULUMplus iz Francije ugotavljali prisotnost mikoriznih gliv pred zasnovo poskusa ter aktivnost mikoriznih gliv v času od aplikacije sredstva (julij 2021) do konca poskusa (junij 2023). Pred sajenjem smo opravili osnovno vzorčenje za karakterizacijo tal, oktobra 2021 drugo vzorčenje tal kjer smo spremljali in vrednotili vsebnost mikoriznih gliv. V mesecu maju in juniju 2022 smo obirali jagode in tako spremljali vpliv dodanega pripravka na pridelek. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da dodajanje pripravka AMF poveča kolonizacijo arbuskularnih mikoriznih gliv na koreninah jagod, kar pozitivno vpliva tako na razvoj jagod, kot tudi na sam pridelek.
Ključne besede: jagoda, mikoriza, glive, pridelek, tla
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

7.
Fiziološki in ekonomski vidiki izvedbe različne intenzivnosti zimske rezi pri češnji (prunus avium l.) : magistrsko delo
Nina Tojnko, 2022, magistrsko delo

Opis: Na UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bila v letih 2019 in 2020 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedena raziskava s ciljem definirati vpliv intenzivnosti zimske rezi na kvalitativne in kvantitativne lastnosti pridelka v letu izvedbe in v letu po izvedbi ukrepa ter ovrednotiti ekonomičnost pridelave, vezano na omenjen ukrep. Obravnavanja v poskusu so predstavljala močno, standardno in šibko rez ter kontrolo. Šibka rez je predstavljala t. i. osvetlitveno rez, standardna je ob osvetlitveni vključevala še pomlajevanje lesa v višjih delih krošnje in izrezovanje šibkega rodnega lesa, močna rez pa dodatno še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Drevesa v kontrolnem obravnavanju niso bila porezana. Ugotovljeno je bilo, da se je v obeh letih izvajanja poskusa pri sorti 'Kordia' in v letu izvedbe rezi pri sorti 'Regina', skupni pridelek manjšal z večanjem intenzivnosti zimske rezi, ob tem pa so se povečali delež tržnih plodov, premer in masa 100 plodov. V letu po izvedeni rezi se je sorta 'Regina' odzvala drugače. Vpliv intenzivnosti zimske rezi na parametre notranje kakovosti ni bil konsistenten; pri sorti 'Kordia' intenzivnost rezi ni imela neposrednega vpliva na notranjo kakovost pridelka medtem ko je večja intenzivnost zimske rezi pri sorti 'Regina' v letu izvedbe ukrepa povečala notranjo kakovost pridelka. Ugotovili smo, da lahko z izvedbo intenzivnejše zimske rezi in zaradi njenega pozitivnega vpliva na povečanje premera plodov, ki je osnova za doseganje višje prodajne cene pridelka, ob pričakovani pomladitvi dreves kompenziramo delni izpad pridelka v letu izvedbe ukrepa.
Ključne besede: češnja, rez, pridelek, kakovost, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 567; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcev
Matija Lednik, 2022, magistrsko delo

Opis: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Ključne besede: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1023; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na pridelek in kakovost hmelja (Humulus lupulus l.)
Blaž Jelen, 2021, diplomsko delo

Opis: Občasna neurja z močnim vetrom in točo lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v proizvodnih nasadih hmelja. S protitočnimi mrežami lahko v primeru neurja s točo obvarujemo nasad pred izgubo pridelka in izpolnimo dogovorjene pogodbene količine. Na kmetiji Jelen v Dobriši vasi v Savinjski dolini smo v letu 2019 izvajali poljski poskus, kjer smo preučevali vpliv protitočnih mrež na količino in kakovost pridelka hmelja (vsebnost alfa kislin). Poskus je bil zasnovan v standardnem nasadu Aurore (2,4 m medvrstne razdalje, 1 m razmak v vrsti), za oporo je bila postavljena lesena žičnica višine 7,2 m. Poskus je imel štiri obravnavanja: 1. črna mreža, 2. bela mreža, 3. modra mreža in 4. kontrola brez mreže. Zastavili smo ga v obliki naključnega bloka v šestih ponovitvah. Mreže, ki so bile nameščene nad rastlinami hmelja, niso ovirale izvedbe agrotehničnih ukrepov v nasadu. Na podlagi rezultatov sklepamo, da protitočne mreže statistično značilno ne vplivajo na količino pridelka hmelja. Pri črnih mrežah se je nakazala višja vsebnost alfa kislin v primerjavi z ostalimi barvami mrež in kontrolo.
Ključne besede: hmelj, protitočne mreže, senčenje, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1134; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 5.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici