Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Ključne besede: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 277; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod. Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Ključne besede: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 696; Prenosov: 1294
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Na UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bila v letih 2019 in 2020 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedena raziskava s ciljem definirati vpliv intenzivnosti zimske rezi na kvalitativne in kvantitativne lastnosti pridelka v letu izvedbe in v letu po izvedbi ukrepa ter ovrednotiti ekonomičnost pridelave, vezano na omenjen ukrep. Obravnavanja v poskusu so predstavljala močno, standardno in šibko rez ter kontrolo. Šibka rez je predstavljala t. i. osvetlitveno rez, standardna je ob osvetlitveni vključevala še pomlajevanje lesa v višjih delih krošnje in izrezovanje šibkega rodnega lesa, močna rez pa dodatno še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Drevesa v kontrolnem obravnavanju niso bila porezana. Ugotovljeno je bilo, da se je v obeh letih izvajanja poskusa pri sorti 'Kordia' in v letu izvedbe rezi pri sorti 'Regina', skupni pridelek manjšal z večanjem intenzivnosti zimske rezi, ob tem pa so se povečali delež tržnih plodov, premer in masa 100 plodov. V letu po izvedeni rezi se je sorta 'Regina' odzvala drugače. Vpliv intenzivnosti zimske rezi na parametre notranje kakovosti ni bil konsistenten; pri sorti 'Kordia' intenzivnost rezi ni imela neposrednega vpliva na notranjo kakovost pridelka medtem ko je večja intenzivnost zimske rezi pri sorti 'Regina' v letu izvedbe ukrepa povečala notranjo kakovost pridelka. Ugotovili smo, da lahko z izvedbo intenzivnejše zimske rezi in zaradi njenega pozitivnega vpliva na povečanje premera plodov, ki je osnova za doseganje višje prodajne cene pridelka, ob pričakovani pomladitvi dreves kompenziramo delni izpad pridelka v letu izvedbe ukrepa.
Ključne besede: češnja, rez, pridelek, kakovost, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 620; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,51 MB)