Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na kmetiji Kolednik, ki se nahaja v občini Markovci na Dravskem polju, je bil med oktobrom 2024 in aprilom 2025 izveden poskus z namenom oceniti vpliv časa setve na vznik, začetno rast in pridelek mešanice krmnega graha (Pisum sativum subsp. arvense (L.) Asch., sorta 'Arkta') in navadne pšenice (Triticum aestivum L., sorta 'Izalco') za prezimno ozelenitev tal. Mešanica je bila izbrana na podlagi agronomskih in ekonomskih dejavnikov, saj se pšenica prideluje na kmetiji in se lahko uporabi kot lastno seme, krmni grah pa izboljšuje krogotok dušika s pomočjo simbioze z bakterijami iz rodu Rhizobium. Poskus je potekal na rjavih, srednje težkih in dobro prepustnih tleh, brez dodanih gnojil. Zasnovan je bil v dveh rokih setve. Spremljan je bil sklop rastlin (število rastlin/m²; posebej za pšenico, grah in plevele). Pred spomladansko obdelavo tal (zaoravanjem mešanice) je bil določen tudi pridelek nadzemne biomase (sveže mase in suhe snovi). Na podlagi rezultatov je bila omogočena ocena gostote posevka, enakomernosti vznika ter primerjava produktivnosti glede na čas setve. Rezultati potrjujejo, da zgodnejša setev omogoča večji pridelek biomase in hitrejše prekrivanje tal, vendar je s tem povezana tudi večja verjetnost pojava plevelov. Priporočeno je, da se čas setve uravnoteži glede na pričakovani pridelek in zapleveljenost, ob upoštevanju vremenskih in talnih razmer. Ugotovitve prispevajo k razumevanju učinkovite rabe dosevkov v poljedelski pridelavi brez živinoreje, kjer je ohranjanje organske snovi v tleh nujno za trajnostno kmetovanje in izboljšanje rodovitnosti tal.
Ključne besede: prezimna ozelenitev, čas setve, krmni grah, navadna pšenica, vznik, pridelek suhe snovi
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V poljskih poskusih, izvedenih na šestih kmetijah po Sloveniji, smo preučevali vpliv prezimnih dosevkov (inkarnatka (Trifollium incarnatum L.) in mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam. ssp. Italicum Schniz in Kell.)) na pridelek ter kakovost koruze (Zea mays L.). Prezimni dosevki so bili posejani v dveh rokih (konec avgusta in sredina septembra), nato pomulčeni ter zaorani pred setvijo koruze. Koruza je bila gnojena s polnim (215 kg N ha-1) ali polovičnim odmerkom (107 kg N ha -1) dušika, odvisno od predhodno posejanih dosevkov. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji skupni pridelek (cela rastlina in zrnje) dosežen pri koruzi, sejani po inkarnatki, z uporabo polovičnega odmerka dušika. Tudi izmerjeni parametri kakovosti koruze, izraženi s količino surovih beljakovin, surovega pepela, dušika, kalija in fosforja so bili v tem obravnavanju najvišji. Vsebnost dušika, kot najpomembnejšega parametra kakovosti, je bila v tem primeru primerljiva ali celo višja kot pri polnem odmerku dušika iz mineralnih gnojil uporabljenem po mnogocvetni ljuljki. Rezultati potrjujejo, da lahko z inkarnatko kot s prezimnim dosevkom zmanjšamo gnojenje koruze z dušikom iz mineralnih gnojil za polovico, ne da bi pri tem zmanjšali njen pridelek in kakovost.
Ključne besede: koruza, pridelek, kakovost, prezimni dosevek, dušik
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Ključne besede: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 277; Prenosov: 149
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,01 MB)