SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 147
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Marko Zupanič, 2009, magistrsko delo

Opis: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Ključne besede: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 4003; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)

3.
VPLIV CEPLJENJA IN PREKRIVKE NA PRIDELEK IN KAKOVOST LUBENIC (Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum & Nakai cv. 'Sugar Baby')
Alenka Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Poskus je potekal na UKC Pohorski dvor v Hočah v letu 2004. Zasnovan je bil kot faktorski poskus, v zasnovi naključnega blok sistema v štirih ponovitvah. Proučevan je bil vpliv cepljenja lubenic cv. 'Sugar Baby' na podlago vodnjače (Lagenaria siceraria L.) in vpliv prekrivke (PE črna folija) na rast, razvoj, tvorbo ter kakovost plodov lubenic v naših rastnih razmerah. Proučevani so bili: pridelek, število rastlin, število plodov, povprečna masa plodov, premer dolžine in širine plodu, obseg dolžine in širine plodu, delež sladkorja 3 cm in 6 cm od roba ter na sredini prerezanega plodu. Analiza variance je pokazala, da cepljenje statistično značilno vpliva na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu in delež sladkorja, merjen na vseh treh mestih. Pridelek cepljenih lubenic je znašal 112,7 kg na parcelo (20 m2), kar je za 50 % več kot pri necepljenih lubenicah. Analiza variance pri prekrivki je pokazala statistično značilen vpliv na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu. Pridelek lubenic, sajenih na prekrivko, je znašal 103,3 kg na parcelo in je bil višji za 63,7 % v primerjavi z lubenicami, sajenimi brez prekrivke. Delež sladkorja lubenic, sajenih na prekrivko, je bil v primeru vseh meritev značilno višji v primerjavi z deležem sladkorja lubenic, sajenih na grebenih brez prekrivke, in je znašal 8,5 % (meritev 3 cm od roba), 9,8 % (meritev 6 cm od roba) ter 10,4 % (meritev na sredini plodu). Proučevana dejavnika v interakciji nista značilno vplivala na merjene parametre.
Ključne besede: lubenice, cepljenje, podlaga, vodnjača, prekrivka, pridelek, delež sladkorja
Objavljeno: 27.02.2009; Ogledov: 2242; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
Učinkovitost ozelenitve medvrstnega prostora v integriranem pridelovanju hmelja
Jana Osojnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo leta 2005, po zadnjem osipavanju hmelja, v medvrstni prostor sejali različne dosevke: oljno redkev (Raphanus sativus), belo gorjušico (Sinapis alba), črno deteljo (Trifolium pratense) in mešanico: ajdo (Fagopyrum esculentum), grašico (Vicia sp.) in facelijo (Phacelia tanatacetifolia). Sočasno smo izvedli kontrolno obravnavo (brez dosevka). Poskus je bil zasnovan kot enofaktorski, s petimi obravnavanji v treh ponovitvah. S poskusom smo želeli preveriti prednosti in slabosti dosejavanja medvrstnega prostora v hmeljišču ter spremljati prirast dosevkov. Ugotoviti smo želeli tudi to, v kolikšnem obsegu lahko nadomestimo organsko snov v tleh. Sklepamo lahko, da je za ozelenitev najprimernejša oljna redkev, ki je poleg najvišjih prirastov in intenzitete rasti tudi dokaj neobčutljiva na gaženje s stroji. Sprejemljive rezultate je od začetka kazala tudi mešanica: ajde, facelije in grašice, vendar je ajda, ki se je polomila, dala proti koncu rastne dobe slabše rezultate. Za črno deteljo je bilo neugodno zasenčevanje, vendar pa je bujno rastla po spravilu hmelja, ko je bilo več svetlobe. Bela gorjušica se je v poskusu pokazala kot najmanj primerna zaradi najmanjšega deleža prirasta organske mase.
Ključne besede: hmelj, ozelenitev, dosevki, organska snov, pridelek
Objavljeno: 27.02.2009; Ogledov: 2029; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (654,35 KB)

5.
Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)
Anita Perkič, 2009, diplomsko delo

Opis: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Ključne besede: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 2975; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (231,45 KB)

6.
7.
Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusa
Mojca Kosar, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Ključne besede: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2587; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (989,15 KB)

8.
VPLIV OVESKA IN GNOJENJA NA VSEBNOST POLIFENOLOV V PLODOVIH JABLANE (MALUS DOMESTICA B.) SORT ZLATI DELIŠES, GALA IN FUJI
Milena Horvat, 2009, magistrsko delo

Opis: Poskusi so bili izvedeni v letih 2002 in 2003 na posestvu univerze-UKC Pohorski dvor. V poskusih (metoda naključnih blokov) smo ugotavljali vpliv sort (Zlati delišes, Gala, Fuji), oveska (nizki, visok) in gnojenja (60 kg N/ha, 90 kg N/ha, 120 kg N/ha) na maso plodov in vsebnost polifenolov. Vpliv sorte na maso plodov je bil statistično značilen. Največja masa plodov je bila pri sort Fuji (190,83 g/plod), najmanjša pri sorti Gala (120,17 g/plod). Ovesek in gnojenje v izvedenih poskusih pri 0,05% tveganju nista značilno vplivala na maso plodov. Sorta, ovesek in količina dodanega dušika niso statistično značilno vplivali na vsebnost polifenolov v plodovih jabolk, kar kaže na to, da je vsebnost polifenolov v plodovih jabolk kompleksen problem in je v nadalnje meritve potrebno vključiti še druge vplive.
Ključne besede: Ključne besede: jablana/gnojenje/dušik/naravne snovi/pridelek
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 3640; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (450,13 KB)

9.
POMOLOŠKO VREDNOTENJE NOVIH SORT ČEŠENJ
Aleksandra Hižak, 2009, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v okviru projekta Alpe-Adria proucevali sorte cešenj Regina, Kordia, Sunburst, Summit, Giorgia in Celeste, cepljene na podlago Gisela 5. Posajene so bile leta 2002. Razdalje sajenja so bile 4 x 3 m. V letih 2005 in 2006 smo spremljali vegetativne in generativne kazalce razvoja. Iz rezultatov je razvidno, da obsegi debel ne kažejo velike povezanosti z volumnom krošnje. Obseg debla se je najmanj povecal pri sorti Regina, medtem ko je sorta Celeste dosegla najmanjši volumen krošnje. Masa plodov je v tesni povezavi z volumnom krošnje. Cim vecji je volumen krošnje pri mladih drevesih, tem vecji je pridelek. Kolicina pridelka vpliva na velikost plodov. Pri sortah Kordia in Giorgia se je vecji pridelek v letu 2006 izrazil v drobnejših plodovih. Le pri sorti Sunburst smo v tem letu dobili primerno debelino plodov.
Ključne besede: cešnja, podlaga, sorte, pridelek
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 3352; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (276,69 KB)

10.
VPLIV UPORABE RASTNEGA REGULATORJA PROHEKSADION-Ca NA OBLIKOVANJE PRIDELKA JABLAN (Malus domestica Borkh.) OKUŽENIH S FITOPLAZMO CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALI
Zvezdana Žafran, 2009, magistrsko delo

Opis: V nasadih jablan sort Idared in Elstar smo tri leta preučevali vpliv aplikacije rastnega regulatorja proheksadion-Ca na količino in kakovost pridelka jabolk. Proheksadion-Ca smo nanesli dvakrat v rastni dobi v odmerku 75 g/ha pri sorti Idared in 150 g/ha pri sorti Elstar. Prvi nanos je bil izvršen, ko so poganjki dosegli dolžino 5–8 cm, in drugi tri tedne pozneje. Izvedli smo primerjave med učinki uporabe regulatorja proheksadion pri različnih sortah in zdravimi jablanovimi drevesi in drevesi, ki so bila okužena s fitoplazmo, povzročiteljico bolezni metličavost jablan (AP – Apple proliferation – Candidatus phytoplasma mali). Delo je bilo usmerjeno predvsem v preučevanje učinka rastnega regulatorja na potek patogeneze in jakost izražanja bolezenskih znakov pri drevesih okuženih z AP-fitoplazmo. Uporaba proheksadion-Ca je značilno povečala kakovost in količino pridelka jabolk tako pri zdravih kot pri okuženih drevesih. Pridelek jabolk okuženih dreves se je pri sorti Idared povečal za 18 % in pri sorti Elstar za 15 %. Na podlagi primerjave med okuženimi drevesi, ki niso bila ali pa so bila tretirana z regulatorjem proheksadion-Ca, smo prišli glede učinkov uporabe proheksadion-Ca do naslednjih ugotovitev: delež plodov prvega razreda se je pri sorti Idared povečal iz 17 % na 36 % in pri sorti Elstar iz 18 % na 30 %, povprečna vsebnost sladkorja se je pri plodovih sorte Idared povečala iz 9.8 °Brix na 10.9 °Brix in iz 11.6 °Brix na 12.5 °Brix pri sorti Elstar, trdota plodov in vsebnost skupnih kislin se je nekoliko zmanjšala pri plodovih obeh sort. Uporaba proheksadion-Ca je značilno zmanjšala izražanje bolezenskih znamenj, to je pojavljanje izrazitih metlastih poganjkov. Predstavljeni so tudi nekateri vidiki ekonomike uporabe rastnega regulatorja. Nanos regulatorja proheksadion-Ca pri jablanah, okuženih z AP-fitoplazmo, značilno omili posledice bolezni in izboljša kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana, Canidatus phytoplasma mali, pridelek, proheksadion-Ca
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3381; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (834,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici