61. Primerjava vpliva integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelkaAndrej Koren, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V Sadjarskem centru Maribor smo v letu 2008 primerjali vpliv integrirane in ekološke pridelave jabolk (Malus domestica B.) na kakovost in količino pridelka. V poskus so bile zajete sorte, odporne na škrlup in plesen (′Dalinbel′, ′Topaz′ in ′Santana′) ter sorta ′Gala′, ki je masovno zastopana v integrirani pridelavi in ne sodi med odporne sorte. Rezultati kažejo, da način pridelave ni vplival na količino in kakovost pridelka, prav tako v letu poskusa, ki je imelo svoje specifične klimatske značilnosti (visoke temperature in pomanjkanje padavin), način pridelave ni vplival na okuženost plodov s škrlupom (Venturia inaequalis) in plesnijo (Podosphaera leucotricha).
Keywords: jablana, ekološka pridelava, integrirana pridelava, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 19.05.2016; Views: 2121; Downloads: 115
 Full text (771,12 KB) |
62. Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analizPetra Ratuznik, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Gnojenje koruze z dušikom bi moralo temeljiti na stanju razpoložljivega N v tleh oziroma v rastlinah. Zato je bil na njivi Perutnine Ptuj proučen vpliv šestih odmerkov dušika (0, 50, 100, 150, 200, 250 kg N ha-1) na višino rastlin, maso rastlin, pridelek zrnja, značilnosti storža, klorofilmeterskimi odčitki ter povezave med Nmin, pridelkom in klorofilom v listih koruze. Obravnavanje ima statistično značilen vpliv na analizo zrnja, na višino in maso rastlin 10 m-2. Najvišjo maso rastlin smo dobili pri odmerku nad 150 kg N ha-1. Prav tako imajo obravnavanja statistično značilen vpliv na dolžino, dolžino neoplojenega dela ter na število vrst na storžu. Pri tem je meritev klorofila v fazi 7-9 listov pri kontroli znašala 415 pri odmerku 250 kg N ha-1 pa 503. Na podlagi determinacijskega koeficienta (R2) lahko z N-min pojasnimo 52,5 % variabilnosti klorofilmeterskega odčitka in 38,4 % variabilnosti pridelka zrnja. Pri tem so korelacijske povezave med klorofilmeterskim odčitkom in pridelkom ter med N-min in pridelkom čvrste.
Keywords: koruza, dognojevanje, klorofilmeter, N-min, pridelek
Published in DKUM: 11.05.2016; Views: 1841; Downloads: 166
Full text (729,73 KB) |
63. Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje (Glycine max. (L.) Merr.)Nino Kornhauser, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Leta 2014 je bil izveden poljski poskus, del trajnostnega poskusa v okviru raziskovalnega projekta CRP Soja (V4-1407), ki je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Proučevan je bil vpliv pridelovalnih sistemov in kultivarja na pridelek soje (Gycine max. Merll.). Med seboj smo primerjali različne pridelovalne sisteme (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IPP), ekološki (EKO), biodinamični (BD), kontrolno obravnavanje (K) in sorti (S) 'ES Mentor' in 'Aligator'. Pridelki so se med pridelovalnimi sistemi statistično značilno razlikovali. Statistično značilno višji pridelki so bili doseženi pri BD (1,24 kg 5 m-2) in IPP (1,17 kg 5 m-2). Značilno najnižji pridelki so bili doseženi v EKO (0,91 kg 5 m-2), K (0,99 kg 5 m-2 ) in KON (1,03 kg 5 m-2 ). Signifikantne razlike v pridelkih so bile tudi med sortama. Višji pridelki so doseženi pri sorti 'ES Mentor' (1,13 kg 5 m-2) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,02 kg 5 m-2). Interakcija med PS in S je bila značilna.
Keywords: soja, pridelovalni sistemi, pridelek, sorta
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 2287; Downloads: 243
Full text (328,71 KB) |
64. SPOMLADANSKA SETEV INKARNATKE (Trifolium incarnatum L.) NI PRIMERNA ZA PRIDELOVANJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJITadej Koren, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V poljskem mikroposkusu, ki je bil zasnovan spomladi leta 2015 na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah (46°29' N in 15°39' E), smo ugotavljali vpliv časa setve na rast in razvoj inkarnatke (Trifolium incarnatum L.). Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štiri ponovitvah. Posamezno obravnavanje so predstavljali različni termini setve (1) 2. 4. 2015, (2) 7. 5. 2015, (3) 1. 7. 2015, (4) 2. 9. 2015. Statistično značilno smo ob košnji ugotovili najvišje pridelke sveže zelene krme (ZM t ha-1), suhe snovi (SS t ha-1) in tudi višino rastlin (cm) pri košnji zgodnjega spomladanskega roka setve (1). Na posevku se je pred košnjo začela zelo hitro pojavljati plesen kot negativni faktor za pridelavo inkarnatke v tem času. Z vsako naslednjo košnjo, kasneje sejane inkarnatke (2,3), so se posamezni merjeni parametri zmanjševali. Nasprotno so se bolezni vedno bolj širile.
Keywords: inkarnatka, setev, pridelek, višina
Published in DKUM: 26.02.2016; Views: 3657; Downloads: 335
Full text (1,24 MB) |
65. VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK PŠENICE (Triticum aestivum L. var. aestivum) IN PIRE (Triticum aestivum L. var. spelta)Sonja Skledar, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek žit in njihove parametre analize klasov. V diplomskem delu so bili analizirani pridelki žit pšenice in pire, v okviru trajnostnega poskusa, ki sta bili pridelani v rastni sezoni ozimnih žit 2011/2012 na UKC Pohorski dvor. Pridelani sta bili v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolno obravnavanje (K). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na pridelek in na parametre analize klasa tako pri pšenici kot pri piri. Pri pšenici je pridelek K (3,27 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelkov KON (5,98 kg 10 m-2), IP (5,49 kg 10 m-2) in BD (4,96 kg 10 m-2). Pri piri je pridelek K (3,94 kg 10 m-2) in EKO (4,19 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelka KON (6,05 kg 10 m-2). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa, število zrn na klas in maso zrn na klas pšenice, ni pa vplival na število klaskov na klasu pšenice. Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa in maso zrn na klas pire, ni pa vplival na število klaskov na klas in število zrn na klas.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistem, pridelek
Published in DKUM: 18.12.2015; Views: 2465; Downloads: 196
Full text (825,29 KB) |
66. VPLIV DUŠIKA NA RAST IN PRIDELEK RAZLIČNIH SORT KROMPIRJA (Solanum tuberosum L.)Simona Rajšp, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Načrtno gnojenje krompirja na podlagi analiz postaja edina priporočena praksa. Na posestvu UKC Pohorski dvor Maribor smo izvedli enoletni poskus po naključnem bloku v štirih ponovitvah. Poskus je vključeval pet sort krompirja 'Carlingford', 'Frisia', 'Desiree', 'Romano' in 'Cvetnik' in tri različne ciljne vrednosti dušika: 133, 153 in 173 kg N ha-1. Za kontrolno obravnavanje smo pri vsaki sorti uporabili obravnavanje brez dodanega dušika (0 kg N ha-1). Med rastno dobo krompirja je bil analiziran indeks listne površine, višina rastline in število stebel na posameznem obravnavanju. Ob spravilu smo pridelek gomoljev stehtali in sortirali po debelini na drobne, srednje debele in debele gomolje. Ciljna vrednost 173 kg N ha-1 ima statistično značilen vpliv na pridelek krompirja (31,0 kg 10 m-2), med posameznimi ciljnimi vrednostmi N pa ni razlik (obravnavanje 133 in 153 N, pridelek 25,4 in 24,6 kg 10 m-2 ). Pri morfoloških lastnostih je največji indeks listne površine dosežen pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (2,7). Na višino rastlin in število stebel imata sorti in ciljne vrednosti statistično značilen vpliv. Največja višina je dosežena pri sorti 'Carlingford' (64,3 cm) in pri obravnavanju 153 kg N ha-1 (58,1cm), največje število stebel pa pri sorti 'Desiree' (4,9) in pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (5,0).
Keywords: krompir, gnojenje, dušik, LAI, pridelek
Published in DKUM: 18.12.2015; Views: 2400; Downloads: 203
Full text (736,31 KB) |
67. PRIDELOVANJE NAVADNE PŠENICE IN PIRE V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH, VREDNOTENJE PRIDELKA IN PARAMETRI KLASOVMatej Šmigoc, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 2031; Downloads: 431
Full text (1005,30 KB) |
68. |
69. |
70. |
