Search the digital library catalog

Abstract: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo proučevali vpliv foliarnih gnojil Agrovit F in Herbagreen na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Foliarno gnojene trse smo primerjali s kontrolnim obravnavanjem, kjer trsi niso bili foliarno gnojeni. Obe foliarni gnojili sta vplivali na vsebnost sladkorja v groznem soku, a je bila pri Agrovitu vsebnost sladkorja večja za 1,2 ˚Oe, pri Herbagreenu pa za 2 ˚Oe v primerjavi s kontrolo. Tudi masa stotih jagod je bila večja, in sicer od 20 do 30 g v primerjavi s kontrolo. V intenzivnosti zelene barve listov (p ≤ 0,05) ni bilo signifikantnih razlik. Tudi pri ostalih parametrih nismo ugotovili statistično značilnih razlik.
Keywords: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'laški rizling'
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1362; Downloads: 104
Full text (831,45 KB)

Abstract: Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Keywords: paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 2160; Downloads: 216
Full text (1,23 MB)

Abstract: V letih od 2002 do 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo (Meranovo) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali vpliv podlage 'Börner' in še devetih drugih podlag ('Kober 5BB', 'SO4 kl. 31', 'Riparia', 'SO4 kl. 5', '196/17', 'SO4 kl. 102', '41B/72', 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5') na nekatere biometrične in fiziološke parametre sorte 'Sauvignon' na kislih tleh. V času trajanja poskusa je bil največji potencial rodnosti pri podlagi '41B/72', ki je imela v vseh poskusnih letih največji pridelek 3,3 kg grozdja na trs in se je v tem parametru razlikovala od večine podlag. Potrjene so bile tudi razlike v pridelku med leti. Največji pridelek je bil v letu 2003, za 15 % manjši v 2004 ter za 60 % manjši v letu 2005. Tudi podlaga 'Börner' je vplivala na večjo maso pridelka v primerjavi s podlagami '196/17', 'Riparia', 'SO4 kl. 31' in 'SO4 kl. 102'. V primerjavi s standardno podlago 'Kober 5BB' pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). Med podlagami so bile tudi razlike v mehanski sestavi grozdov sorte 'Sauvignon'. Pri podlagi 'Börner' je bila v primerjavi z nekaterimi podlagami večja masa grozda in pecljevine, od 13 do 28 % pa je bila tudi večja masa 100 jagod. Podlage so imele največji vpliv na število in maso pečk v sušnem letu 2003, ko je bilo med njimi največ razlik. Podlage so imele vpliv tudi na vegetativne parametre sorte 'Sauvignon', razlike v masi suhe snovi rozg pa so bile tudi med leti. Največjo maso suhe snovi rozg je imela podlaga '196/17', ki spada med bujne podlage. Velik vpliv na bujnejšo rast sorte 'Sauvignon' sta imela tudi klona podlage 'SO4' (kl. 5 in kl. 102). Ob upoštevanju manjših razlik v pridelku grozdja, lahko sklepamo, da podlagi 'SO4 kl. 5' in 'SO4 kl. 102' ne spadata med šibke podlage. Glede bujnosti je podlaga 'Börner' primerljiva z večino preizkušanih podlag, bujnejši podlagi sta bili '196/17' in 'SO4 kl. 5', šibkejša pa 'Riparia'. Podlage in leta so vplivala na povprečni delež suhe snovi rozg (49,4 %), pri večini je bil optimalni delež suhe snovi samo v letu 2003. Vrednost Ravazovega indeksa se pri trsih na podlagi 'Börner' ni razlikovala od ostalih podlag. V nobenem terminu podlage niso vplivale na vsebnost N v listih. Podlage so vplivale na intenzivnost barve listov, podlaga 'Börner' se ni razlikovala od ostalih podlag (p ≤ 0,05). Pri kemijski sestavi grozdnega soka smo ugotovili, da podlaga 'Börner', v primerjavi z ostalimi podlagami, ni vplivala na vsebnost sladkorja, v pH vrednosti, pa se je razlikovala le od podlage '41B/72'. Podlaga 'Börner' je vplivala na manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku v primerjavi s tremi kloni podlage 'SO4' ('SO4 kl. 5', 'SO4 kl. 102' in 'SO4 kl. 15') in podlago 'Kober 5BB kl. 13/5'. V letu 2003 je bila povprečna vsebnost skupnih titracijskih kislin za 25 % manjša kot v letu 2005 in 35 % manjša kot v letu 2002. V primerjavi z nekaterimi podlagami pa je bila manjša tudi vsebnost vinske, jabolčne in citronske kisline. Večjo vsebnost FAN in skupnega dušika v grozdnem soku sorte 'Sauvignon', kot pri podlagi 'Börner' smo ugotovili pri podlagah 'SO4 kl. 102' in '196/17' v vsebnosti prolina pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). V vseh letih izvedbe poskusa so podlage vplivale tudi na mineralno sestavo grozdnega soka. Pri podlagi 'Börner' je bila manjša vsebnost kalija v grozdnem soku v primerjavi s podlago '196/17', večja vsebnost magnezija v primerjavi z 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5' ter manjša vsebnost kalcija v primerjavi s podlago 'Riparia'. Pri podlagi 'Börner' smo ugotovili močno pozitivno korelacijo (r = 0,83; p < 0,001) med vsebnostjo kalija in vsebnostjo skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku. Vsebnost železa v grozdnem soku sorte 'Sauvignon' je bila pri trsih na podlagi 'Börner' večja kot pri podlagah 'Kober 5BB', 'Kober 5BB kl. 13/5' in 'SO4 kl. 15', večja pa je bila tudi vsebnost bakra v primerjavi s podlago 'SO4 kl. 102' (p ≤ 0,05).
Keywords: vinska trta, podlaga, 'Börner', rast, pridelek, kakovost, 'Sauvignon', kisla tla
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 2842; Downloads: 259
Full text (2,29 MB)

Abstract: V poljskem mikroposkusu, smo ugotavljali vpliv inokulacije in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji. Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus v štirih ponovitvah. Setev je bila opravljena 14. septembra 2015. Posejali smo dve sorti lucerne: Soča in NS mediana ZMS iz Novega Sada. Semena smo inokulirali z bakterijo Rhizobium melioti dveh proizvajalcev: BASF in Inštituta za ratarstvo i povrtlarstvo Novi Sad. Dodatno smo del poskusa apnili. Pred košnjo smo izmerili višine rastlin (cm), ocenili poleglost in zapleveljenost ter ob košnji stehtali zeleno maso in s sušenjem vzorcev določili pridelek suhe snovi (SS kg ha-1). Pri pridelku SS je bila opazna statistična značilna razlika pri inokulaciji semena z bakterijo 1, kjer je bil dosežen največji povprečni pridelek SS (4779,0 kg SS), pri bakteriji 2 smo dosegli 4288,8 kg SS, medtem ko je bil najmanjši povprečni pridelek pri kontrolah (brez inokulacije) 4027,8 kg SS. Tam, kjer nismo dodatno apnili, je bil dosežen večji pridelek (4621,8 kg SS) kot tam, kjer smo apnili (4108,6 kg SS).
Keywords: lucerna, inokulacija, apnenje, pridelek, višina rastlin
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2433; Downloads: 111
Full text (964,01 KB)

Abstract: Pridelovalni sistem je lahko odločilen za rast in pridelek koruze. Zato je namen diplomskega dela analizirati pridelek koruze v različnih pridelovalnih sistemih, na podlagi trajnostnega poskusa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2011. Koruza je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah za vsak pridelovalni sistem (PS) - biodinamični (BD), ekološki (EKO), integrirani (IP), konvencionalni (KONV) in kontrolo (K). Analizirana je višina pridelka, vlaga, hektolitrska masa in gostota rastlin. Statistično značilno najvišji pridelki so doseženi v KON (8,31 kg 10 m-2) IP (7,34 kg 10 m-2) in BD ( 7,83 kg 10 m-2), medtem ko je najnižji v EKO (4,15 kg 10 m-2). Gostota rastlin se glede na pridelovalni sistem ni spremenila, prav tako ni statistično značilnih razlik glede na pridelovalni sistem med vlagami v zrnju in hektolitrskimi masami.
Keywords: koruza, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2163; Downloads: 141
Full text (583,12 KB)