171. POMOLOŠKO VREDNOTENJE NOVIH SORT ČEŠENJAleksandra Hižak, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v
Mariboru smo v okviru projekta Alpe-Adria proucevali sorte cešenj Regina, Kordia, Sunburst, Summit,
Giorgia in Celeste, cepljene na podlago Gisela 5. Posajene so bile leta 2002. Razdalje sajenja so bile 4 x 3 m.
V letih 2005 in 2006 smo spremljali vegetativne in generativne kazalce razvoja. Iz rezultatov je razvidno, da
obsegi debel ne kažejo velike povezanosti z volumnom krošnje. Obseg debla se je najmanj povecal pri sorti
Regina, medtem ko je sorta Celeste dosegla najmanjši volumen krošnje. Masa plodov je v tesni povezavi z
volumnom krošnje. Cim vecji je volumen krošnje pri mladih drevesih, tem vecji je pridelek. Kolicina
pridelka vpliva na velikost plodov. Pri sortah Kordia in Giorgia se je vecji pridelek v letu 2006 izrazil v
drobnejših plodovih. Le pri sorti Sunburst smo v tem letu dobili primerno debelino plodov.
Keywords: cešnja, podlaga, sorte, pridelek
Published in DKUM: 06.05.2009; Views: 4515; Downloads: 431
 Full text (276,69 KB) |
172. VPLIV OVESKA IN GNOJENJA NA VSEBNOST POLIFENOLOV V PLODOVIH JABLANE (MALUS DOMESTICA B.) SORT ZLATI DELIŠES, GALA IN FUJIMilena Horvat, 2009, master's thesis Abstract: Poskusi so bili izvedeni v letih 2002 in 2003 na posestvu univerze-UKC Pohorski dvor. V poskusih (metoda naključnih blokov) smo ugotavljali vpliv sort (Zlati delišes, Gala, Fuji), oveska (nizki, visok) in gnojenja (60 kg N/ha, 90 kg N/ha, 120 kg N/ha) na maso plodov in vsebnost polifenolov. Vpliv sorte na maso plodov je bil statistično značilen. Največja masa plodov je bila pri sort Fuji (190,83 g/plod), najmanjša pri sorti Gala (120,17 g/plod). Ovesek in gnojenje v izvedenih poskusih pri 0,05% tveganju nista značilno vplivala na maso plodov. Sorta, ovesek in količina dodanega dušika niso statistično značilno vplivali na vsebnost polifenolov v plodovih jabolk, kar kaže na to, da je vsebnost polifenolov v plodovih jabolk kompleksen problem in je v nadalnje meritve potrebno vključiti še druge vplive.
Keywords: Ključne besede: jablana/gnojenje/dušik/naravne snovi/pridelek
Published in DKUM: 05.05.2009; Views: 4997; Downloads: 450
Full text (450,13 KB) |
173. Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusaMojca Kosar, 2009, undergraduate thesis Abstract: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Keywords: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Published in DKUM: 06.04.2009; Views: 3527; Downloads: 339
Full text (989,15 KB) |
174. |
175. VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)Marko Zupanič, 2009, master's thesis Abstract: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Keywords: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Published in DKUM: 02.03.2009; Views: 5623; Downloads: 730
Full text (6,47 MB) |
176. Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)Anita Perkič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Keywords: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Published in DKUM: 02.03.2009; Views: 3960; Downloads: 217
Full text (231,45 KB) |
177. VPLIV CEPLJENJA IN PREKRIVKE NA PRIDELEK IN KAKOVOST LUBENIC (Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum & Nakai cv. 'Sugar Baby')Alenka Jazbinšek, 2009, undergraduate thesis Abstract: Poskus je potekal na UKC Pohorski dvor v Hočah v letu 2004. Zasnovan je bil kot faktorski poskus, v zasnovi naključnega blok sistema v štirih ponovitvah. Proučevan je bil vpliv cepljenja lubenic cv. 'Sugar Baby' na podlago vodnjače (Lagenaria siceraria L.) in vpliv prekrivke (PE črna folija) na rast, razvoj, tvorbo ter kakovost plodov lubenic v naših rastnih razmerah. Proučevani so bili: pridelek, število rastlin, število plodov, povprečna masa plodov, premer dolžine in širine plodu, obseg dolžine in širine plodu, delež sladkorja 3 cm in 6 cm od roba ter na sredini prerezanega plodu. Analiza variance je pokazala, da cepljenje statistično značilno vpliva na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu in delež sladkorja, merjen na vseh treh mestih. Pridelek cepljenih lubenic je znašal 112,7 kg na parcelo (20 m2), kar je za 50 % več kot pri necepljenih lubenicah. Analiza variance pri prekrivki je pokazala statistično značilen vpliv na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu. Pridelek lubenic, sajenih na prekrivko, je znašal 103,3 kg na parcelo in je bil višji za 63,7 % v primerjavi z lubenicami, sajenimi brez prekrivke. Delež sladkorja lubenic, sajenih na prekrivko, je bil v primeru vseh meritev značilno višji v primerjavi z deležem sladkorja lubenic, sajenih na grebenih brez prekrivke, in je znašal 8,5 % (meritev 3 cm od roba), 9,8 % (meritev 6 cm od roba) ter 10,4 % (meritev na sredini plodu). Proučevana dejavnika v interakciji nista značilno vplivala na merjene parametre.
Keywords: lubenice, cepljenje, podlaga, vodnjača, prekrivka, pridelek, delež sladkorja
Published in DKUM: 27.02.2009; Views: 3284; Downloads: 283
Full text (1,83 MB) |
178. Učinkovitost ozelenitve medvrstnega prostora v integriranem pridelovanju hmeljaJana Osojnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo leta 2005, po zadnjem osipavanju hmelja, v medvrstni prostor sejali različne dosevke: oljno redkev (Raphanus sativus), belo gorjušico (Sinapis alba), črno deteljo (Trifolium pratense) in mešanico: ajdo (Fagopyrum esculentum), grašico (Vicia sp.) in facelijo (Phacelia tanatacetifolia). Sočasno smo izvedli kontrolno obravnavo (brez dosevka). Poskus je bil zasnovan kot enofaktorski, s petimi obravnavanji v treh ponovitvah. S poskusom smo želeli preveriti prednosti in slabosti dosejavanja medvrstnega prostora v hmeljišču ter spremljati prirast dosevkov. Ugotoviti smo želeli tudi to, v kolikšnem obsegu lahko nadomestimo organsko snov v tleh. Sklepamo lahko, da je za ozelenitev najprimernejša oljna redkev, ki je poleg najvišjih prirastov in intenzitete rasti tudi dokaj neobčutljiva na gaženje s stroji. Sprejemljive rezultate je od začetka kazala tudi mešanica: ajde, facelije in grašice, vendar je ajda, ki se je polomila, dala proti koncu rastne dobe slabše rezultate. Za črno deteljo je bilo neugodno zasenčevanje, vendar pa je bujno rastla po spravilu hmelja, ko je bilo več svetlobe. Bela gorjušica se je v poskusu pokazala kot najmanj primerna zaradi najmanjšega deleža prirasta organske mase.
Keywords: hmelj, ozelenitev, dosevki, organska snov, pridelek
Published in DKUM: 27.02.2009; Views: 3098; Downloads: 202
Full text (654,35 KB) |
179. |
