171. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)Dejan Jakob, 2009, undergraduate thesis Abstract: V letih 2006 in 2007 je bil v Lipovcih v Prekmurju izveden mikroposkus z dvanajstimi gnojilnimi obravnavanji z dušikom (N) dodanem z gnojiloma KAN in ENTEC na čebuli hibrida Daytona F1. Odmerki so bili 0, 60, 120, 240 kg N ha-1 ter odmerek določen na podlagi Nmin analize tal. Dodani dušik je statistično značilno vplival na tržni pridelek čebule, med posameznimi odmerki N pa ni bilo razlik (pridelek je dosegal 30,4 do 34,6 t ha-1). Pri morfoloških lastnostih je bila največja širina čebule dosežena pri obravnavanju, kjer je bilo dodanih 120 kg N ha-1. Na skladiščno sposobnost dodana količina dušika ni vplivala, značilen je bil vpliv oblike dodanega mineralnega dušika. Ob uporabi gnojila ENTEC je za 3,6 % manj propadle čebule kot pri gnojilu KAN. Ostanki Nmin v tleh so v prvem letu pri KAN-u povprečno znesli 164,8 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 134,3 kg N ha-1 v drugem letu pa pri KAN-u 79,5 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 98,8 kg N ha-1.
Keywords: čebula, gnojenje, dušik, ostanek Nmin, pridelek
Published in DKUM: 29.07.2009; Views: 3725; Downloads: 398
 Full text (1,60 MB) |
172. Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost talDušan Ozvatič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi.
Keywords: direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze
Published in DKUM: 29.07.2009; Views: 4484; Downloads: 409
Full text (9,25 MB) |
173. Gnojenje solatnih kumar (Cucumis sativus L.) z organskimi gnojili v ekološki pridelaviLidija Cafuta, 2009, undergraduate thesis Abstract: V letu 2004 je bil na UKC Pohorski dvor v okviru projekta CRP Ekološka pridelava zelenjave V4-0104, zastavljen poljski poskus s solatnimi kumari. Obsegal je 9 gnojilnih obravnavanj (1 Agrovit, 2 konrtola-negnojeno, 3 Bisol, 4 Biogrena, 5 guano, 6 tostirana soja, 7 sončnične tropine, 8 bučne pogače, 9 Bio organik) in štiri ponovitve. Preučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, ki so dovoljena v ekološkem kmetijsvtu, na skupni in tržni pridelek solatnih kumar,morfološke lastnosti (dolžina, širina in masa ploda), vsebnost suhe snovi in dušika v suhi snovi, vsebnost nitatov in vitamina C v rastlinskem soku ter na ostanek dušika v tleh po spravilu.Količina dodanega dušikovega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti zelenjadnice ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki ga je pokazala Nmin analiza.
Keywords: solatne kumare, organsko gnojilo, pridelek, morgološke lastnosti, suha snov, nitrat in vitamin C, ekološko kmetijsvto
Published in DKUM: 04.06.2009; Views: 4629; Downloads: 389
Full text (1,55 MB) |
174. VPLIV UPORABE RASTNEGA REGULATORJA PROHEKSADION-Ca NA OBLIKOVANJE PRIDELKA JABLAN (Malus domestica Borkh.) OKUŽENIH S FITOPLAZMO CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALIZvezdana Žafran, 2009, master's thesis Abstract: V nasadih jablan sort Idared in Elstar smo tri leta preučevali vpliv aplikacije rastnega regulatorja proheksadion-Ca na količino in kakovost pridelka jabolk. Proheksadion-Ca smo nanesli dvakrat v rastni dobi v odmerku 75 g/ha pri sorti Idared in 150 g/ha pri sorti Elstar. Prvi nanos je bil izvršen, ko so poganjki dosegli dolžino 5–8 cm, in drugi tri tedne pozneje. Izvedli smo primerjave med učinki uporabe regulatorja proheksadion pri različnih sortah in zdravimi jablanovimi drevesi in drevesi, ki so bila okužena s fitoplazmo, povzročiteljico bolezni metličavost jablan (AP – Apple proliferation – Candidatus phytoplasma mali). Delo je bilo usmerjeno predvsem v preučevanje učinka rastnega regulatorja na potek patogeneze in jakost izražanja bolezenskih znakov pri drevesih okuženih z AP-fitoplazmo. Uporaba proheksadion-Ca je značilno povečala kakovost in količino pridelka jabolk tako pri zdravih kot pri okuženih drevesih. Pridelek jabolk okuženih dreves se je pri sorti Idared povečal za 18 % in pri sorti Elstar za 15 %. Na podlagi primerjave med okuženimi drevesi, ki niso bila ali pa so bila tretirana z regulatorjem proheksadion-Ca, smo prišli glede učinkov uporabe proheksadion-Ca do naslednjih ugotovitev: delež plodov prvega razreda se je pri sorti Idared povečal iz 17 % na 36 % in pri sorti Elstar iz 18 % na 30 %, povprečna vsebnost sladkorja se je pri plodovih sorte Idared povečala iz 9.8 °Brix na 10.9 °Brix in iz 11.6 °Brix na 12.5 °Brix pri sorti Elstar, trdota plodov in vsebnost skupnih kislin se je nekoliko zmanjšala pri plodovih obeh sort. Uporaba proheksadion-Ca je značilno zmanjšala izražanje bolezenskih znamenj, to je pojavljanje izrazitih metlastih poganjkov. Predstavljeni so tudi nekateri vidiki ekonomike uporabe rastnega regulatorja. Nanos regulatorja proheksadion-Ca pri jablanah, okuženih z AP-fitoplazmo, značilno omili posledice bolezni in izboljša kakovost pridelka.
Keywords: jablana, Canidatus phytoplasma mali, pridelek, proheksadion-Ca
Published in DKUM: 12.05.2009; Views: 4623; Downloads: 268
Full text (834,48 KB) |
175. POMOLOŠKO VREDNOTENJE NOVIH SORT ČEŠENJAleksandra Hižak, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v
Mariboru smo v okviru projekta Alpe-Adria proucevali sorte cešenj Regina, Kordia, Sunburst, Summit,
Giorgia in Celeste, cepljene na podlago Gisela 5. Posajene so bile leta 2002. Razdalje sajenja so bile 4 x 3 m.
V letih 2005 in 2006 smo spremljali vegetativne in generativne kazalce razvoja. Iz rezultatov je razvidno, da
obsegi debel ne kažejo velike povezanosti z volumnom krošnje. Obseg debla se je najmanj povecal pri sorti
Regina, medtem ko je sorta Celeste dosegla najmanjši volumen krošnje. Masa plodov je v tesni povezavi z
volumnom krošnje. Cim vecji je volumen krošnje pri mladih drevesih, tem vecji je pridelek. Kolicina
pridelka vpliva na velikost plodov. Pri sortah Kordia in Giorgia se je vecji pridelek v letu 2006 izrazil v
drobnejših plodovih. Le pri sorti Sunburst smo v tem letu dobili primerno debelino plodov.
Keywords: cešnja, podlaga, sorte, pridelek
Published in DKUM: 06.05.2009; Views: 4515; Downloads: 441
Full text (276,69 KB) |
176. VPLIV OVESKA IN GNOJENJA NA VSEBNOST POLIFENOLOV V PLODOVIH JABLANE (MALUS DOMESTICA B.) SORT ZLATI DELIŠES, GALA IN FUJIMilena Horvat, 2009, master's thesis Abstract: Poskusi so bili izvedeni v letih 2002 in 2003 na posestvu univerze-UKC Pohorski dvor. V poskusih (metoda naključnih blokov) smo ugotavljali vpliv sort (Zlati delišes, Gala, Fuji), oveska (nizki, visok) in gnojenja (60 kg N/ha, 90 kg N/ha, 120 kg N/ha) na maso plodov in vsebnost polifenolov. Vpliv sorte na maso plodov je bil statistično značilen. Največja masa plodov je bila pri sort Fuji (190,83 g/plod), najmanjša pri sorti Gala (120,17 g/plod). Ovesek in gnojenje v izvedenih poskusih pri 0,05% tveganju nista značilno vplivala na maso plodov. Sorta, ovesek in količina dodanega dušika niso statistično značilno vplivali na vsebnost polifenolov v plodovih jabolk, kar kaže na to, da je vsebnost polifenolov v plodovih jabolk kompleksen problem in je v nadalnje meritve potrebno vključiti še druge vplive.
Keywords: Ključne besede: jablana/gnojenje/dušik/naravne snovi/pridelek
Published in DKUM: 05.05.2009; Views: 4997; Downloads: 458
Full text (450,13 KB) |
177. Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusaMojca Kosar, 2009, undergraduate thesis Abstract: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Keywords: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Published in DKUM: 06.04.2009; Views: 3527; Downloads: 341
Full text (989,15 KB) |
178. |
179. VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)Marko Zupanič, 2009, master's thesis Abstract: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Keywords: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Published in DKUM: 02.03.2009; Views: 5623; Downloads: 741
Full text (6,47 MB) |
180. Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)Anita Perkič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Keywords: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Published in DKUM: 02.03.2009; Views: 3960; Downloads: 222
Full text (231,45 KB) |
