| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj modela za oceno stroškov pridelave voluminozne krme na govedorejskih kmetijah
Tomaž Garmuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Pridelava voluminozne krme je na govedorejskih kmetijah izjemno pomembna, saj služi kot osnova za praktično vsak obrok. Redkokdaj pa se vprašamo, koliko nas pridelava te krme dejansko stane in kateri stroški pri tem nastajajo. V diplomskem delu smo se ukvarjali ravno s to tematiko in sicer smo izračunavali in ocenjevali stroške pridelave voluminozne krme za travno silažo in seno iz dosuševalne naprave. Po ovrednotenju vseh stroškov, ki nastajajo pri pridelavi, smo dobili konkretne številke, na podlagi analiz domače voluminozne krme pa smo izračunali tudi krmni obrok in količino hranil iz domače in dokupljene krme. Cena kilograma travne silaže je 0,041 €, sena iz dosuševalne naprave 0,144 €, cena celotnega obroka dnevno za posamezno žival pa je 2,969 € po kravi. Skupno naj bi dnevno vsaka žival zaužila 37,4 kg krme, od tega 22,5 kg doma pridelane voluminozne krme. Domača voluminozna krma predstavlja 60 % celotnega obroka, dokupljena 40 %, medtem ko dokupljena krma predstavlja 56 % končne cene obroka, domača voluminozna pa 44 %.
Ključne besede: ocena stroškov, kalkulacija, voluminozna krma, pridelava
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (420,11 KB)

2.
Medonosne in divje čebele v ekološkem nasadu jablan
Štefka Slanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno delo je potekalo leta 2019 v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Nasad sorte 'Topaz' je posajen na lokaciji Log v bližini Maribora. Pestrost opraševalcev na cvetovih jablane smo opazovali tri zaporedne dni v mesecu aprilu. Vzorčenje smo opravljali z lovljenjem opraševalcev s plastičnimi vrečkami in lovljenjem z različnimi barvnimi krožniki (bel, moder, rumen). Rezultati so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jablane medonosna čebela (Apis mellifera), velik delež opraševalcev pa predstavljajo divje čebele (čebele samotarke in čmrlji). V rumene barve krožnikov kot vabe se je ulovilo največje število opraševalcev jablan. V to barvo krožnikov se je ulovilo največ čebel samotark.
Ključne besede: Opraševanje, jablane, ekološka pridelava
Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Ekonomski potencial pridelave in predelave maslenih buč
Aleš Zajc, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje tržni potencial predelave maslene buče v bučkin čips in bučkino juho ter koeficient ekonomičnosti glede na način predelave. Izdelali smo dva ekonomska modela, v katerih smo ocenili ročni in strojni način pridelave. Modela smo razvili s pomočjo programske opreme Microsoft excel 2016, ki nam je omogočila, da smo izoblikovali in izračunali vse ekonomske parametre. V sklopu naloge smo upoštevali količino 1.428 kg maslenih buč v vsakem predelovalnem procesu. Ugotovili smo, da iz 1.428 kg maslenih buč lahko predelamo 1.428 paketkov bučkinega čipsa, težkih 70 g ali 1200 L bučkine juhe. Rezultati so pokazali, da je predelava ekonomsko smotrnejša v modelu strojne predelave. Koeficient ekonomičnosti je pri ročni predelavi izračunan 0,93 za bučkin čips in 2,40 za bučkino juho. Pri strojni predelavi smo izračunali koeficient ekonomičnosti 1,23 za bučkin čips in 3,68 za bučkino juho. Med samima izdelkoma je večji tržni in ekonomski potencial pokazala bučkina juha, saj v povprečju doseže koeficient ekonomičnosti 3,04 , bučkin čips pa 1,08. Za namen raziskovalne naloge je bila izvedena anketa, v kateri so v večini anketiranci (v anketi jih je sodelovalo 107) podali pozitivno mnenje glede prepoznavnosti in nakupa naših izdelkov. V več kot 80 % so anketiranci odgovorili, da se jim cena za bučkino juho zdi primerna ali celo prenizka, prav tako je že 47 % vprašanih, kdaj v življenju že poskusilo masleno bučo. Nadalje 47 % anketirancev trdi, da imajo masleno bučo ali katero od podobnih buč na jedilniku vsaj enkrat na mesec, 21 % anketirancev pa enkrat na teden. Zaključimo lahko, da ob pravilni izbiri predelovalnega procesa ekonomski in trženjski potencial predelave bučkine juhe obstaja, pri predelavi bučkinega čipsa pa je potencial nekoliko manjši.
Ključne besede: Ekonomika, pridelava, predelava, maslene buče, trženje
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Analiza perspektiv pridelave sladkorne pese
Maja Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
Ocena možnosti ponudbe ekoloških živil na širšem območju občine Slovenj Gradec
Jan Ramšak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na širšem območju občine Slovenj Gradec analizirali trenutne razmere na področju ekološke pridelave. V raziskavi smo v vzorec za anketiranje zajeli 62,5 % oziroma 25 od 40 ekoloških kmetij v občini Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik smo sestavili iz štirih vsebinskih sklopov: (I) značilnosti in struktura kmetij, (II) značilnosti ekološke pridelave, (III) sodelovanje s strokovnimi službami v kmetijstvu in (IV) trženje ekoloških pridelkov. V raziskavi smo ugotovili, da je kar 96 % anketiranih kmetovalcev zadovoljnih z delom strokovnih služb v kmetijstvu in z dostopnostjo informacij glede ekološkega kmetovanja. Več kot polovica anketiranih ekoloških kmetij (68 %) trži presežke svoje pridelave. Prav tako si v prihodnosti želi 48 % anketiranih kmetij povečati in razširiti ponudbo ekoloških pridelkov in živil. Iz izsledkov raziskave lahko razberemo tudi, da bi 55 % kmetij s strani pristojnih državnih služb potrebovalo večjo finančno pomoč, večjo propagando ekološkega kmetijstva pa si želi 33 % anketiranih kmetij.
Ključne besede: ekološka pridelava / trženje / anketna analiza / Slovenj Gradec
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 408; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 569; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v Mariboru
Tilen Selič, 2018, diplomsko delo

Opis: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije. V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke. V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom. V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala. Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Ključne besede: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 1027; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (844,77 KB)

8.
Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko z oceno investicije v predelavo
Anja Pečoler, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Z vseh pogledov pridelave hrane se vse bolj kaže ekološko kmetijstvo kot tisti način kmetovanja, ki nam bo predstavljal vir bogate, naravno pridelane hrane, sonaravno z zemljo, ki jo obdelujemo. Izdelan je preusmeritveni načrt v ekološko kmetijo za samooskrbno konvencionalno hribovsko kmetijo Lebert, ki predvideva uvedbo dopolnilne dejavnosti ob preusmeritvi. S SWOT analizo so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kmetije. Z oceno ekonomskih in finančnih parametrov smo ovrednotili ekonomsko upravičenost preusmeritve in investicije. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je znašal 17.801,74 € in v obdobju ekološke pridelave 25.717,34 €. Koeficient ekonomičnosti se je zvišal iz vrednosti 1,33 na 1,70, kar pomeni, da kmetija posluje ekonomično uspešnejše kot v konvencionalni pridelavi. Z oceno investicije smo analizirali peko kruha kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Glede na oceno prodaje, dela in stroškov se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v treh letih. Ekološko kmetijstvo je torej za manjše hribovske kmetije primerna razvojna usmeritev.
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, pridelava žit, ekološko kmetijstvo, SWOT, preusmeritev
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 727; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
Preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološko
Martina Fekonja, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Pripravljen je bil načrt preusmeritve za kmetijo Krčovnik, katere poudarek je na živinorejski panogi. Kmetija Krčovnik leži v gorskem območju in redi goveje pitance, ki jih pred dopolnitvijo dveh let prodajo za predelavo mesa. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v obdobju pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v vseh treh obdobjih kmetovanja. Z razvitim simulacijskim modelom je bilo ugotovljeno, da je finančni rezultat v času konvencionalne pridelave kmetije znašal 7.902,74 €, v obdobju preusmeritve se je zvišal na 8.140,89 €, v času ekološke pridelave pa se je ponovno povišal (10.772,79 €). Na podlagi ocene ekonomike je preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološki način pridelave smotrna.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo / preusmeritev / ekonomika / živinoreja / pridelava
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 547; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Ključne besede: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 739; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici