| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Razlike med sovražnim in prijaznim prevzemom podjetja
Tanja Eskić, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil predstaviti definicijo prevzema podjetja ter sam postopek prevzema. Združitve in prevzemi so že dolgo priljubljena strategija in se vedno bolj pojavljajo v mnogih panogah. To strategijo uporabljajo tako velika kot majhna podjetja. Čeprav je priljubljena pri mnogih vodstvenih kadrih, je zelo zapletena strategija, polna tveganj. V teoretičnem delu smo predstavili vrste in oblike prevzemov ter sam proces prevzema. Predstavili smo tudi obrambne mehanizme v primeru sovražnega prevzema in metode za oblikovanje primerne prevzemne cene ter vrednotenje podjetja, saj je ena izmed ključnih nalog prevzemnika pred prevzemom, da ustrezno ovrednoti ciljno podjetje in na podlagi tega določi maksimalno ceno, ki jo je pripravljen plačati za prevzemno podjetje. Prevzemi običajno vključujejo veliko skrbnega pregleda s strani kupca, saj se želi kupec preden se zaveže k transakciji prepričati kaj že ve, kaj kupuje in katere obveznosti prevzema. V empiričnem delu smo najprej predstavili računovodsko evidentiranje prevzetega podjetja, proučevanje računovodskih izkazov podjetja tarče ter nakupno metodo. Nato smo na primeru dveh podjetij naredili primer nakupne metode z dobrim imenom in opredelili prevzemno premijo. Podjetja morajo skrbno izbrati cilje glede pridobitve podjetja in se truditi, da ne bodo plačali previsoke premije. Če izberejo napačno podjetje ali je plačana premija previsoka, je verjetnost škode velika. Pa vendar, le če podjetje išče in prepozna prave cilje in so postavljeni ustrezni mehanizmi, ki bogatijo učenje v prevzemnem podjetju, bodo sposobni okrepiti lasten konkurenčen položaj na trgu. Združitve in prevzemi so lahko zelo učinkovita in uspešna strategija pod pogojem, da je ta strategija skrbno načrotvana in izvedena.
Keywords: prevzem, sovražen prevzem, prijazen prevzem, nakupna metoda, računovodsko evidentiranje, prevzemna premija, obrambni mehanizmi, skrben pregled
Published: 04.02.2021; Views: 167; Downloads: 36
.pdf Full text (1,81 MB)

2.
Skladiščenje pijač in živil v petrolovem bs maribor-valvasorjeva
Vito Horvat, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: V manjših skladiščih se pogosto srečujemo s problemi prenatrpanosti izdelkov oziroma primanjkljaja skladiščnega prostora. Te težave nas pogosto vodijo v slabše poslovanje, kot bi ga drugače premogli, saj skladiščni proces močno vpliva tudi na nabavni ter prevzemni proces v sklopu poslovalnic. Zato smo se odločili poiskati rešitve za te probleme v sklopu Petrolove poslovalnice BS Maribor- Valvasorjeva. O smiselnosti reševanja teh problemov ter možnih načinih reševanja smo se elektronsko in osebno pogovarjali s strokovnjaki iz področja skladiščenja, zaposlenimi v podjetju Petrol d.d., s pomočjo poslovodje ter ostalih sodelavcev. Razvili smo po eno rešitev za tri ključne procese, ki potekajo v poslovalnici, to so nabavni, prevzemni in skladiščni proces.
Keywords: Logistika, Nabava, Skladiščenje, Prevzem, Optimizacija, Petrol
Published: 14.12.2020; Views: 177; Downloads: 33
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
Prenos pogodbenih pravic in obveznosti - primerjava pravil OZ in Načel UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe
Taja Jeseničnik, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja analizo institutov prenosa pogodbenih pravic in obveznosti ter primerjavo pravil slovenske ureditve v Obligacijskem zakoniku in ureditve v Načelih UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Načela UNIDROIT imajo v mednarodnem gospodarskem pravu zelo pomembno vlogo, saj predstavljajo poenotenje pravil gospodarskega prava in tako znatno olajšajo mednarodno poslovanje, saj se je z njihovo uporabo mogoče izogniti koliziji pravil nacionalnih pravnih redov. Pravice in obveznosti je mogoče prenesti ločeno, lahko pa se prenesejo tudi skupaj v okviru instituta prenosa pogodbe, zato so tudi pravila, ki urejajo prenos pogodbe na določenih mestih nekakšna smiselna kombinacija pravil, ki urejajo prenos pravic in pravil, ki urejajo prenos obveznosti, vsekakor pa imajo tudi svoje posebnosti. Vse tri institute, prenos pravic, prenos obveznosti in prenos pogodbe, ureja tako Obligacijski zakonik kot Načela UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Sama pravila obeh ureditev so si zelo podobna, vendar pa se na določenih mestih tudi razhajajo, kar je v magistrskem delu tudi podrobneje predstavljeno.
Keywords: cesija, prevzem dolga, pristop k dolgu, prenos pogodbe, Načela UNIDROIT, stranske pravice, ugovori
Published: 10.01.2020; Views: 602; Downloads: 144
.pdf Full text (731,78 KB)

4.
Potek odločanja v podjetju A1 Slovenija za uspešen prevzem podjetja Amis
Blaž Oršoš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Telekomunikacijska dejavnost se je v dvajsetem stoletju korenito spremenila, tako v okviru tehničnih zmogljivosti in tehnologije mobilnih omrežij kot tudi v sestavi podjetij na trgu telekomunikacijskih storitev. Cilj diplomskega projekta je bil analizirati potek odločanja v podjetju A1 Slovenija pri prevzemu podjetja Amis, analizirati konkurenco podjetja in trg, na katerem podjetje A1 Slovenija deluje. Opirali smo se na raziskovalna vprašanja o tem, ali je bil prevzem uspešen in ali je bila odločitev o prevzemu docela smiselna. V okviru naloge smo uporabili več različnih metod. V prvem delu smo za opredelitev teoretičnih izhodišč uporabljali deskriptivno metodo in metodo kompilacije. V drugem delu smo si pomagali z metodo analize za preučitev finančnih podatkov podjetij ob pomoči podatkovne baze Gvin. Upoštevajoč številne prevzeme in združitve na slovenskem trgu telekomunikacij v zadnjih letih in spremembe na področju ponudbe konvergenčnih storitev smo ugotovili, da je bila odločitev o prevzemu podjetja Amis smiselna. Pridobili sicer niso skoraj nič lastne infrastrukture, vendar je bila cena nakupa podjetja temu primerna. So pa pridobili nezanemarljivo bazo uporabnikov in vstopnico na trg konvergenčnih storitev.
Keywords: potek odločanja, prevzem podjetja, telekomunikacije
Published: 11.12.2019; Views: 338; Downloads: 75
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Uspešnost tujih investicij v Sloveniji
Katja Emeršič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Tuje investicije so del vsakdanjega poslovanja. Podjetniki nenehno iščejo nove trge, na katerih bi lahko poslovali in vlagali svoj kapital. Pri tem pa se pogosto odločajo za tuje trge, ki so že zelo dobro razviti in je posledično kupna moč višja. Lahko pa se odločijo, da se podajo na trge, ki so še v razvoju in se tam pojavijo kot prvi. Razlogov, zakaj se podjetniki odločijo za poslovanje na določenem tujem trgu, je lahko več. Če jih izpostavimo le nekaj, so to delovna sila, želja po novem obratu ali prevzem določenega podjetja. S tem ko je postalo mednarodno poslovanje vedno bolj v ospredju in so se posledično meje navidezno izbrisale lahko tujih vlaganj v prihodnosti pričakujemo še več. V Sloveniji smo zadnjih nekaj let deležni predvsem tega, da tuje korporacije prevzemajo naša podjetja. Pri tem velikokrat prevzamejo takšna podjetja, ki poslujejo slabo oziroma je uspeh njihovega poslovanja padel, po drugi strani pa imajo dobre proizvode ali storitve in ugledne blagovne znamke oziroma podjetja. Kot primer lahko navedemo prevzem podjetja Laško s strani Heinekena, prevzem Radenske s strani Kofole, prevzem Mercatorja s strani Konzuma. Pri vseh teh primerih so podjetja zašla v težave, poslovala slabše in so potrebovala tuj kapital in zanje. V diplomskem projektu smo proučili kakšno je stanje tujih investicij v Sloveniji in kaj so prednosti in slabosti slovenskega trga. Na podlagi tega smo ugotovili, kaj tuje investitorje privablja k vlaganju kapitala v Slovenijo in kaj jih od tega odvrača. Ugotovili smo, da jih privablja predvsem kompetentna delovna sila in odvrača preveč zapletena birokracija. Proučili smo tudi značilnosti prevzemov in kako je nanje vplivala privatizacija. Kot primere tujih investicij smo izpostavili dva večja prevzema, in sicer prevzem podjetja Laško s strani Heinekena in prevzem Lumarja s strani Green Building Group. V primeru podjetja Laško gre za uspešen prevzem, saj je poslovanje podjetja izboljšalo ter odplačani so bili vsi dolgovi. V drugem primeru, prevzemu podjetja Lumar, pa za slab prevzem, saj se je poslovanje podjetja po prevzemu poslabšalo. Družina Lukić je zaradi tega podjetje dve leti od prevzema odkupila nazaj, ker se v okviru nove družbe niso mogli razvijati. Glede na to, da se bodo prevzemi slovenskih podjetij dogajali tudi v prihodnje, je pomembno opredeliti, ali je bolje, da slovenska podjetja prevzamejo tuja podjetja; ali je bolje, da podjetja ostanejo v slovenski lasti. Mnenja glede tega so zelo deljena. Učimo se lahko na podlagi dosedanjih prevzemov, pa vendar ima vsak prevzem drugačne značilnosti, tako kot je vsako prevzeto podjetje drugačno.
Keywords: tuje investicije, prevzem, mednarodno poslovanje, lastništvo, podjetništvo
Published: 05.12.2019; Views: 549; Downloads: 91
.pdf Full text (490,48 KB)

6.
Uspešnost managerskih prevzemov družb (MBO) v Sloveniji in tujini
Petra Grah, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V ZDA so se prevzemi družb pričeli že konec 19. stoletja, t. i. management buy out oz. prevzemi s strani managementa (v nadaljevanju MBO) pa sredi prejšnjega stoletja in se kasneje razširili tudi v druge države. Število MBO se je z leti povečevalo, njihova vrednost pa je naraščala vse do gospodarsko finančne krize leta 2008. Managerji prevzema večinoma ne financirajo z lastnimi sredstvi, temveč se zadolžujejo, pri čemer po navadi breme vračila posojila nosi ciljna družba. Velikokrat se zato zgodi, da ciljne družbe postanejo insolventne, kar se je dogajalo tudi v Sloveniji. V doktorski disertaciji proučujemo prevzemno zakonodajo v Sloveniji in tujini ter uspešnost oz. neuspešnost MBO v Sloveniji. Odgovoriti smo poskušali na ključno raziskovalno vprašanje, in sicer »Kaj je treba spremeniti v slovenski zakonodaji, da bodo MBO v Sloveniji uspešnejši, manjšinski delničarji in upniki še bolj zaščiteni, ciljne družbe pa se po izvedenem prevzemu ne bodo znašle v insolventnih postopkih in postopkih preventivnega prestrukturiranja?«. Na začetku doktorske disertacijo smo opredelili ključne pojme na področju prevzemov, MBO in prevzemov z zadolžitvijo, nato smo predstavili in opredelili različne prevzemne zakonodaje, analizirali metode in indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družbe, na koncu pa izvedli raziskavo na področju MBO v Sloveniji. V Sloveniji je bilo na področju prevzemov in MBO opravljenih malo raziskav. Pozornost so namenjali predvsem motivom za prevzem družbe ter uspešnosti prevzemov glede na vrsto prevzema. V empiričnem delu smo se osredotočili na proučitev posameznih indikatorjev uspešnosti oz. neuspešnosti MBO in določanju uteži posameznim področjem in kazalnikom. Pri tem smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa (v nadaljevanju AHP). Za vzorec smo uporabili triindvajset izbranih MBO v Sloveniji, jih razvrstili med uspešne oz. neuspešne MBO ter med seboj primerjali njihove rezultate. Nato smo s pomočjo izbranih indikatorjev predstavili, kateri indikatorji so se pojavili v primerih uspešnih oz. neuspešnih MBO v Sloveniji. V teoretičnem delu smo se osredotočili na prevzemno zakonodajo, ki se je v Sloveniji že velikokrat spremenila, vendar so izboljšave še vedno možne. Možnost izboljšav smo dokazovali z analizo in primerjavo različnih zakonodaj in predpisov v ZDA, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Osredotočili smo se predvsem na posebno obravnavanje v primeru MBO, delno ponudbo, zahtevo po razkritju informacij o financiranju ponudbe in o virih financiranja ponudbe, zahtevo o obveznem imenovanju neodvisnih strokovnjakov ter napovedi o dobičku, izkazih finančnih koristi in vrednotenju premoženja, ki jih pripravijo usposobljeni svetovalci. Na osnovi ugotovitev smo predlagali spremembo Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), ki je usklajena z obstoječim pravnim redom, splošno veljavnimi načeli in predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.
Keywords: prevzem, managerski odkup, prevzem z zadolžitvijo, zakonodaja, insolventnost, analitični hierarhični proces
Published: 18.04.2019; Views: 1261; Downloads: 283
.pdf Full text (5,14 MB)

7.
Primerjalnopravna ureditev prevzemov v Sloveniji in Nemčiji
Klara Mirkac, 2018, master's thesis

Abstract: Avtorica v magistrskem delu raziskuje in analizira ureditev prevzemnega prava v Sloveniji in Nemčiji. Ker sta obe državi članici Evropske unije, so v posameznih poglavjih predstavljene tudi določbe Trinajste direktive, ki ureja področje prevzemov in so jo države članice zavezane implementirati v nacionalno zakonodajo tako, da zasledujejo cilje, ki so se želeli doseči s sprejetjem Trinajste direktive. Pri prevzemih gre za položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno, pridobiva delnice druge gospodarske družbe z namenom pridobitve kontrole. Ker temu običajno sledijo določene spremembe pri poslovanju družbe, je zakonodajalec z namenom zaščite manjšinskih delničarjev ter zagotavljanja transparentnosti trga vrednostnih papirjev nomotehnično uredil postopek prevzemov. Tako mora prevzemnik v trenutku, ko pridobi zakonsko določen odstotek vseh glasovalnih pravic ciljne družbe, objaviti obvezno ponudbo za odkup delnic od vseh delničarjev pod enakimi pogoji. Zakonsko je določeno, kdaj nastane ta obveznost in na kakšen način mora prevzemnik od tega trenutka dalje postopati. Prav tako je določeno, na kakšen način se lahko oziroma morajo v primeru prevzemne ponudbe odzvati ciljna družba in njeni delničarji. Ustanovljen je tudi poseben nadzorni organ, ki udeležencem trga vrednostnih papirjev nudi pomoč, predvsem pa vrši nadzor nad pravilnostjo izvajanja zakona. V magistrskem delu so predstavljeni vsi pomembnejši instituti prevzemnega prava ter analizirane razlike med pravnimi ureditvami v Sloveniji in Nemčiji.
Keywords: prevzem, prevzemna ponudba, varstvo manjšinskih delničarjev, Slovenija, Nemčija, Trinajsta direktiva
Published: 14.12.2018; Views: 534; Downloads: 134
.pdf Full text (943,59 KB)

8.
Institut usklajenega delovanja (acting in concert) v prevzemnem pravu
Denis Kostrevc, 2010, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga podaja bralcu oris instituta acting in concert v prevzemnem pravu. Opredeljena je problematika instituta ter njegova umeščenost v prevzemno pravo in umeščenost slednjega v kontekst drugih področij pravnega reda, zlasti korporacijsko in koncernsko pravo. V nalogi so obravnavana vprašanja glede osrednjih elementov usklajenega ravnanja ter tudi vprašanja v zvezi z domnevami koncertiranja. Pri tem so upoštevani izsledki primerjalnopravne analize nemškega, britanskega, avstrijskega in slovenskega pravnega reda ter prevzemne direktive, pri čemer je največji pomen dan nemški ureditvi. Osrednji elementi, ki v vseh obravnavanih pravnih redih opredeljujejo usklajeno ravnanje, so trije: (i) usklajeno ravnanje, (ii) sporazum kot podlaga za ravnanje, (iii) kontrola nad ciljno družbo (ali onemogočanje uspešnosti prevzemne ponudbe) kot cilj. Analiza ureditev pokaže, da poskuša večina obravnavanih pravnih redov institut opredeliti na dokaj podoben ali vsaj dokaj primerljiv način. V vseh je osrednje in najtežje vprašanje opredelitve pojma kontrola ter ravnanj, ki so primerna za pridobitev oziroma utrjevanje kontrole nad ciljno družbo. V zvezi s sporazumom kot podlago za usklajeno ravnanje se v vseh obravnavanih pravnih redih kot bistveno izkaže vprašanje njegovega obstoja in njegove pravne narave. V nadaljevanju magistrske naloge so pojasnjeni izsledki primerjalne analize pravnih domnev koncertiranja, razvrščeni po vsebini domnev in njihovi pravni naravi. V zaključku naloge so navedeni tudi konkretni predlogi za spremembo obstoječe ureditve nekaterih vprašanj instituta usklajenega ravnanja v veljavnem slovenskem zakonu o prevzemih.
Keywords: prevzem, prevzemno pravo, usklajeno ravnanje, acting in concert, koncertiranje
Published: 29.05.2018; Views: 522; Downloads: 43
.pdf Full text (781,20 KB)

9.
Analiza vzvodov in uspešnosti prevzemov in združitev slovenskih podjetij s tujimi podjetji v obdobju 2010-2015
Ana Teršek, 2017, master's thesis

Abstract: Kljub gospodarski krizi se podjetja še vedno odločajo za združitve in prevzeme, čeprav morda v manjši meri in bolj previdno. Želja po dostopanju do novih trgov, doseganju boljših finančnih rezultatov, ekonomije obsega in želja po večji konkurenčnosti jih kljub neugodnim gospodarskim razmeram in težavam pri pridobivanju finančnih sredstev za izvajanje prevzemov spodbuja k sprožanju prevzemov v domačem in tujem gospodarstvu. Za slovensko javnost so zanimivi predvsem prevzemi slovenskih podjetij s strani tujih podjetij, saj smo bili v preteklih letih priča nekaterim zelo odmevnim prevzemom domačih podjetij s strani tujih prevzemnikov. Motivi teh podjetij za prevzeme so enaki zgoraj naštetim, slovenskim podjetjem pa predvidoma ponujajo predvsem pozitivnejše poslovanje v prihodnosti, večjo konkurenčnost ter razvoj – torej na njih večinoma vplivajo pozitivno. Prav tako pa ti prevzemi omogočajo določitev nekaterih smernic, po katerih se odvijajo prevzemi slovenskih podjetij – pa vendar, ali je možno iz tega izluščiti »enoten recept za uspešen prevzem slovenskega podjetja«?
Keywords: prevzemi, združitve, tuja podjetja, slovenska podjetja, uspešen prevzem.
Published: 08.12.2017; Views: 574; Downloads: 159
.pdf Full text (2,59 MB)

10.
Postopek prevzema d.d. - primerjalno slovensko in makedonsko pravo
Nikola Georgievski, 2017, master's thesis

Abstract: Avtor se v magistrskem delu ukvarja s postopkom in primerjavo prevzema delniške družbe v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljena je celotna normativna ureditev prevzemnega postopka v Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Maja leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. S tem se je zavezala spoštovati evropsko zakonodajo in uskladiti svojo nacionalno zakonodajo z evropsko. Makedonija je ob osamosvojitvi leta 1991 poudarila članstvo v Evropski uniji kot svoj strateški interes. Leta 2001 je ratificirala sporazum o stabilizaciji in asociaciji z državami članicami Evropske unije. S tem sporazumom se je zavezala postopoma uskladiti nacionalno zakonodajo z evropskimi pravili. Cilj prevzemne zakonodaje je zakonsko in učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic. Institut obvezne ponudbe omogoča manjšinskim delničarjem zapustiti ciljno družbo s tem, da delnice odsvojijo po pravični ceni. Magistrsko delo je razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena pravna ureditev prevzemov v Sloveniji, v drugem pa v Makedoniji. Tretji sklop je namenjen primerjavi slovenske in makedonske prevzemne zakonodaje.
Keywords: prevzem, postopek prevzema, makedonska prevzemna zakonodaja, slovenska prevzemna zakonodaja, prijateljski prevzem, sovražni prevzem, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera.
Published: 13.11.2017; Views: 762; Downloads: 142
.pdf Full text (769,84 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica