Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Med sočasnim branjem angleškega romana Agathe Christie The ABC Murders in njegovega prevoda Slovenke Brede Konte Umori po abecedi smo odkrili prevodne premike, ki so se nam zdeli zanimivi. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na prevodne premike na leksikalni ravni, prav tako so nas zanimali prevodi tujk, kot zadnje smo pod drobnogled vzeli izpuste. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: iz teoretičnega in praktičnega. V prvem delu smo predstavili problematiko prevajanja vsakega področja. Prav tako smo izpostavili že ugotovljena spoznanja iz področij prevajanja leksikalnih variacij, tujk in izpustov. V teoretičnem delu smo s prilagojenim modelom Kitty van Leuven-Zwartove analizirali primere iz prevoda. Vsaka podkategorija vsebuje podrobno analizo primerov ter naše predloge. Prav tako smo opisali kakšen vpliv imajo prevodni premiki na stilistično vrednost romana in predvsem kako to vpliva na bralčevo sprejemanje prevoda. Ugotovili smo, da ne glede na obsežnost premika, je prevod stilistično drugačen od originala. S tem ni mišljeno, da je prevod slabši, le različne prvine so izražene drugače.
Ključne besede: stilistika, prevodni premiki, leksikalne variacije, tujke, izpusti
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3601; Prenosov: 271
Celotno besedilo (472,27 KB)

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti, kako prevodne spremembe na mikrostrukturni ravni besedila vplivajo na makrostrukturno raven. Uporabila sem metodo avtorice Kitty M. Van Leuven-Zwart ter na kratko predstavila tudi drugo metodo, ki jo je osnovala Adrienne Brieffies. Z Uporabo Leuven-Zwartove metode sem lahko izluščila številne prevodne premike v slovenskem prevodu, ki ga je zasnoval Zdravko Duša. Ugotovila sem, da se v prevodu pojavijo številni premiki na mikrostrukturni ravni. Eden izmed najpomembnejših je stilistična modulacija/specifikacija/register. Ti premiki se pojavijo predvsem pri glavni ženski osebi, Blanche DuBois ter posledično spremenijo njeno osebnost.
Ključne besede: Prevodni premiki, Tennessee Williams, Kitty M. Van Leuven-Zwart, Adrienne Brieffies, Tramvaj Poželenje, drama, mikrostrukturna raven, makrostrukturna raven
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2269; Prenosov: 262
Celotno besedilo (347,91 KB)

Opis: Prevajanje leposlovnih besedil, ki se opirajo na določeno stroko, je precej zahtevno, saj mora prevajalec poleg dobrega poznavanja obeh jezikov in izhodiščne ter ciljne kulture obvladati tudi strokovno izrazje, ki se v besedilu pojavlja. Takšen je tudi roman Sovražne vode, ki opisuje pomorski vojaški konflikt med sovjetsko in ameriško mornarico na vrhuncu hladne vojne. Posebnost romana se kaže v velikem deležu vojaškega strokovnega izrazoslovja, ki od prevajalca zahteva veliko mero pazljivosti in strokovnega poznavanja področja. Prevodni premiki na ravni besedila lahko namreč povzročijo spremembe na makrostrukturni ravni romana. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena problematika prevajanja vojaške terminologije, kot tudi oddelek v Slovenski vojski, ki se s tem ukvarja, prav tako so skozi potek diplomskega dela podani nasveti, ki bodo morda uporabni prevajalcem, ki se s tovrstno terminologijo srečujejo.
Ključne besede: leposlovje, vojaška terminologija, izhodiščna kultura, ciljna kultura, prevodni premiki, analiza prevoda, kontrastivna analiza
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1331; Prenosov: 177
Celotno besedilo (407,27 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom "Primerjava romanov Deklina zgodba in Filio ni doma ter analiza prevoda Dekline zgodbe" se v največji meri ukvarja z analizo obeh obravnavanih romanov z vidika feministične literarne vede. Oba romana spadata v žanr distopije, ki sem jo najprej predstavila in nato iz obeh fabul izluščila distopične ideje, ki so bile pomembne za razumevanje fabul in nadaljnjo analizo. Pri obravnavi feminističnih idej mi je bila v veliko pomoč knjiga Politika spola/teksta avtorice Toril Moi, v kateri so predstavljene anglo-ameriške in francoske feministične literarne kritičarke in njihove ideje. V obeh romanih sem poiskala feministične ideje, in sicer idejo o lastni sobi, o kateri je pisala Virginia Woolf v svojem eseju »Lastna soba«, idejo o ženski-pošasti avtoric Susan Grubar in Sandre M. Gilbert ter idejo o binarnih opozicijah moški-ženska in idejo o ženstvenem glasu in podobah vode kot varnem zavetju maternice, o katerih je pisala Hélène Cixous. Po določitvi feminističnih idej sem analizirala slog obeh romanov tako, da sem poiskala simbole in retorične figure, v katerih se te ideje odražajo. V izbranih poglavjih sem analizirala simbole, primere ali komparacije, metafore, namige ali aluzije, soglasniške stike ali konsonance, samoglasniške stike ali asonance ter ponavljanja ali iteracije. Olepšave ali evfemizme sem iskala le v Deklini zgodbi, saj jih v Filio ni doma ni bilo dovolj za analizo. V slednjem romanu so pogostejše poosebitve ali personifikacije. Po analizi izbranih simbolov in retoričnih figur sem ugotovila, da je njihova tematska funkcija zelo izrazita, saj pričajo o pomembnosti ženske samostojnosti in izobrazbe, zmožnosti lastnega mišljenja in izražanja ter lastne odločitve glede telesa in spolnosti. Skozi distopijo so prikazane groteskne posledice omejitve žensk na vseh področjih in zgrešenost popolnega patriarhalnega sistema, ki ženski na vse načine omejuje svobodo. Slog avtoric je izviren, zato sem analizirala tudi prevod Dekline zgodbe, saj me je zanimalo, kako se je slog izvirnika v prevodu ohranil ali izgubil. Ugotovila sem, da je največ prevodnih premikov prav na ravni sloga, kar pa večinoma ni vplivalo na semantiko besedila, v določenih primerih pa so prevodni premiki posegali tudi v makrostrukturo besedila, sploh pri izpustu celotnega odstavka ter neprimernih prevodih, ki so spremenili izvirni pomen.
Ključne besede: antiutopija, distopija, distopični elementi, feministična literarna veda, feministične ideje, ženstvena pisava, analiza sloga, prevodni premiki
Objavljeno: 07.05.2015; Ogledov: 1564; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Podnaslavljanje je najpogostejši način prevajanja avdiovizualnega materiala v večini evropskih držav z manj kot 25 milijoni govorcev. Pogovorne ali stilno zaznamovane besede v podnapisih pogosto zamenjajo knjižni izrazi, kar zviša register govorca. V nadaljevanki Skrivna naveza se v veliki meri pojavljajo govorci narkomanskega slenga, ki ob pogovornih izrazih vsebuje tudi elemente žargona in latovščine. Ustvarjalci so z uporabo take govorice želeli prikazati realen odraz življenja na ulici, njihov jezik, kar pa je otežilo razumevanje povprečnega gledalca. Cilj diplomske naloge je bil preveriti, ali je prevajalcu uspelo uspešno prenesti narkomansko izrazoslovje v ciljni jezik ter ohraniti register govorcev. Sprememba registra lahko namreč odločilno vpliva na karakterizacijo lika. Proces dekodiranja narkomanske govorice je potekal s pomočjo ustrezne literature in spletnega slovarja Urban Dictionary. Analiza podnapisov je pokazala, da je pri prenosu narkomanskega izrazoslovja v ciljni jezik prišlo do številnih prevodnih premikov, večinoma so slengovske izraze zamenjali knjižni. Rezultat je bil višanje registra in deloma tudi poseg v samo predstavitev likov in zgodbe.
Ključne besede: podnaslavljanje, narkomansko izrazoslovje, prevodni premiki, sleng
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 625; Prenosov: 56
Celotno besedilo (557,13 KB)