| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni
Urška Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pri sladkorni bolezni je najbolj pomembno, da je sladkor v krvi nenehno urejen, saj to preprečuje, da bi prišlo do zapletov. Da pa do nastanka sladkorne bolezni ne pride, so potrebne preventivne aktivnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni ter primerjati rezultate glede na starost in spol anketirancev. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik, večina vprašanj je bila razdeljenih v 8 kategorij. Vzorec raziskave je obsegal 200 ljudi, razdeljenih v dve starostni skupini, in sicer od 18 – 45 let ter od 46 in več let. V vsaki starostni skupini je bilo anketiranih 100 oseb. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri vseh osmih kategorijah, katere so se nanašale na različna znanja o sladkorni bolezni, starostna skupina od 18 – 45 let dosegla višje povprečje točk kot skupina od 46 in več let. Največjo razliko v znanju smo zaznali pri kategoriji o poznavanju zapletov sladkorne bolezni, kjer je starostna skupina od 18 – 45 let dosegla 77,2 % točk, skupina od 46 in več let pa le 40 % točk. Glede na spol smo zaznali največjo razliko pri kategoriji o splošnem znanju o sladkorni bolezni, in sicer so ženske dosegle 91 % točk, moški pa 67,9 % točk. Diskusija in zaključek: Preventivne aktivnosti sladkorne bolezni so zelo pomembne pri preprečevanju same bolezni. Zato je potrebno, da se v bodoče še več govori o sladkorni bolezni, njenih simptomih, dejavnikih tveganja, zapletih in zdravljenju le te.
Ključne besede: Kronična bolezen, presnovna motnja, hiperglikemija, inzulin, izobraževanje splošne populacije, strategije preventive.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 360; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (754,71 KB)

2.
NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU - DOLŽNOST DELODAJALCEV
Eva Langeršek, 2015, magistrsko delo

Opis: Slovenski delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Lex specialis navedenega področja je Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/ (Ur.l. RS, št. 43/2011), ki v poglavju Temeljna načela neposredno za načelom preventive, opredeljuje novo načelo, tj. promocija zdravja na delovnem mestu. Institut dopolnjuje obstoječe dolžnosti delodajalca s področja preventivne in celovite skrbi za zdravje zaposlenih. To pomeni, da se obveznost delodajalca ne konča pri skrbi za telesno zdravje, temveč se njegova dolžnost razširja tudi na duševno zdravje zaposlenih. Zaradi raznolikosti dolžnosti, ki delodajalcem nalaga načrtovanje in izvajanje sistematičnih ciljanih aktivnosti in ukrepov, se v praksi pojavljajo novi problemi. Za celotno razumevanje instituta je v magistrski nalogi, na podlagi analize mednarodne zakonodaje, zakonodaje Evropske unije ter slovenske zakonodaje, celovito predstavljena zakonska dolžnost delodajalca in vse njene faze (načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter finančno vrednotenje). Teoretična predstavitev dolžnosti je dopolnjena s predlogi ukrepov, katerih izhodišče je slovenska delovno pravna zakonodaja. Posamezen predlog aktivnosti je utemeljen s predvidenim učinkom, ki izkazuje koristi preventivnega prizadevanja delodajalca.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, načelo preventive, promocija zdravja na delovnem mestu, psihosocialni dejavniki, načrtovanje, izvajanje, spremljanje, finančno vrednotenje, potencialni ukrep, pričakovan učinek
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 1882; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (957,11 KB)

3.
The role and meaning of school counseling when dealing with peer violence
Marija Javornik, Suzana Kovše, Mateja Ploj Virtič, 2013, strokovni članek

Opis: The subject of discussion is peer violence and the role of school counselors when dealing with this problem. The first part of the article gives a definition of peer violence as it applies to the role of the school counselor when dealing with peer violence. The second part of the article shows the results of empirical research which took place in March and April of 2010 on a sample of 428 students from Slovene schools. The fundamental objective of this research was to determine the actual state of this problem in practice: determining the role of school counseling in discovering and solving problems concerning peer violence; finding out whether students trust school counselors, whether they turn to them when in trouble, whether they cooperate with school counselors and if school counseling also works preventively.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, nasilje vrstnikov, nadlegovanje, preventiva, šolsko svetovanje, education, bullying, peer violence, preventive work, school counseling
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 827; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

4.
ODNOS DIJAKOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO NASILJA V DIJAŠKIH DOMOVIH
Olga Dečman Dobrnjič, 2012, doktorska disertacija

Opis: V teoretičnem delu govorimo o vrstah in modelih organizacij, organizacijskih ciljih, viziji, smotrih ter politiki in strukturi organizacije. Posebej opredeljujemo dijaške domove kot organizacije ter pojasnjujemo pomen organizacijske kulture in uvajanja sprememb vzgojno-izobraževalne organizacije. Opredelimo vloge in kompetence vzgojitelja kot odgovornega nosilca vzgojnega procesa v dijaških domovih. V nadaljevanju iz različnih teoretičnih izhodišč ugotavljamo vzroke za pojavnost nasilja. Pojasnjujemo nasilje kot posledico agresije in zlorabe moči. Veliko je dejavnikov nasilja, v našem diskurzu iz različnih teoretičnih izhodišč osvetljujemo družino in šolsko okolje kot najpomembnejša dejavnika nasilja. Pojasnjujemo vrste in oblike nasilja ter njegove posledice za žrtve in okolje. Prikazujemo preventivne akcije proti nasilju v različnih evropskih državah in nacionalno politiko preventive proti nasilju v slovenskem šolskem okolju. Iz teoretičnih izhodišč disertacije lahko zaključimo, da na odnose v organizaciji vplivajo: organiziranost organizacije ter organizacijska struktura in kultura, da so dijaški domovi del šolskega okolja, ki so različnih organizacijskih oblik, v njih bivajo dijaki in ostali vključeni, nosilci vzgojno izobraževalnega procesa pa so pedagoški delavci (vzgojitelji). V dijaških domovih se dogaja kulturna hibridizacija. Ugotavljamo, da sta družina in šolsko okolje zelo pomembna dejavnika nasilja, da imajo otroci in mladostniki, ki so dalj časa žrtve nasilja, trajne posledice na osebnem nivoju in v odnosnih relacijah, da se družba vse bolj zaveda posledic nasilnih dejanj, da države sistemsko pristopajo k preprečevanju nasilja v družini in v šolskemu okolju tako, da sprejemajo nacionalne smernice in programe preprečevanja nasilja v družbi, v družini in vzgoji in izobraževanju ter spreminjajo zakonodajo s tega področja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča, prepričanja in vedenjske namere ravnateljev, pedagoških delavcev (vzgojiteljev) in dijakov v odnosu do nasilnih dejanj, ki se dogajajo v dijaških domovih in v družini, ter ugotavljali, kako imajo dijaški domovi v vzgojno delo vključen menedžment preventive proti nasilju. Predmet našega raziskovanja je bil odnos do nasilja, v raziskavo je bilo vključenih 40 dijaških domov v Sloveniji (vsi dijaški domovi, ki so izvajali vzgojno-izobraževalno dejavnost v letu 2010). Raziskovalni vzorec je predstavljalo 23 ravnateljev (57,50 % populacije), 131 pedagoških delavcev (vzgojiteljev) (61,79 % populacije) in 1343 dijakov (25,18 % populacije). Ugotovili smo, da anketiranci najbolj resno ocenjujejo spolno, zatem fizično in nato psihično nasilje, da pedagoški delavci in dijaki bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja, storjena v družini kot nasilna dejanja, storjena v šolskem okolju. Iz raziskave izhaja, da pedagoški delavci statistično višje ocenjujejo zasluženo višino kazni kot dijaki, ter da ženske v primerjavi z moškimi bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja. Ugotavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj v odvisnosti od organizacijske oblike dijaškega doma. Najbolj resno ocenjujejo nasilna dejanja nad istospolno usmerjenimi dijaki in skupinami v samostojnih dijaških domovih, sledijo zasebni dijaški domovi in dijaški domovi, ki so organizacijsko povezani s šolo. Obstajajo tudi statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj nad dijaki, ki javno in jasno opredeljujejo svojo versko pripadnost med samostojnimi domovi in domovi, ki so organizacijsko priključeni šoli, v prid samostojnih domov. Pedagoški delavci v primerjavi z dijaki bolj resno ocenjujejo nasilno dejanje nad versko in etično drugačnimi posamezniki in skupinami. Med dijaki in pedagoškimi delavci ne obstaja statistično pomembna razlika glede ocene resnosti nasilnih dejanj nad dijaki s posebnimi potrebami. Anketiranci bolj resno ocenjujejo nasilje nad dijaki s posebnimi potrebami, ki imajo specifične primanjkljaje, kot nad nadarjenimi dijaki. Ugotovili smo,
Ključne besede: organiziranost organizacije, organizacijska kultura, odnosi v organizaciji, dijaški dom, prepričanja, stališča in vedenjske namere do nasilnih dejanj, dijaki, pedagoški delavci, ravnatelji, stališča do nasilja, politika preventive proti nasilju
Objavljeno v DKUM: 06.03.2012; Ogledov: 2847; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici