1. Razlogi za nesodelovanje v preventivnih presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratuNastja Hecl, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak materničnega vratu je eden najpogostejših rakov ženske populacije, ki ga je moč pravočasno odkriti s preventivnimi presejalnimi programi. Ti programi so namenjeni navidezno zdravi populaciji. Ključni dejavnik za uspešno delovanje teh programov je udeležba žensk.
Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature z metodo pregleda, analize in sinteze literature ter metodo kompilacije. Pri iskanju literature smo uporabili iskalno strategijo, ki je bila oblikovana na podlagi raziskovalnega vprašanja po PIO-korakih. Iskanje je potekalo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, SAGE, ScienceDirect in Wiley Online Library. Zbrano literaturo smo nato pregledali, analizirali in sintetizirali. Sinteza rezultatov je potekala na podlagi vsebinske analize.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 15 znanstvenih člankov. Oblikovali smo glavno temo: Razlogi za nesodelovanje v preventivnem presejalnem programu za raka materničnega vratu. Eksogeni in osebni razlogi pa so predstavljali teme sekundarnega nivoja. Osebne razloge smo razdelili še na teme primarnega nivoja. Proste kode so bile oblikovane na podlagi razlogov za nesodelovanje v presejalnih programih.
Razprava in sklep: Največkrat izsledljiv razlog za nesodelovanje je bil pomanjkanje časa za opravljanje presejalnega testiranja. Naslednja pogostejša ovira je bila neustrezni časovni termini za izvajanje testiranja. Velikokrat so bili navedeni tudi čustveni vidiki kot razlog nesodelovanja. Tako je bistvenega pomena odpravljanje razlogov nesodelovanja in ozaveščanje žensk o pomenu sodelovanja v preventivnih presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu.
Ključne besede: reproduktivno zdravje žensk, preventiva, državni program ZORA
Objavljeno: 29.11.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (739,27 KB) |
2. Učinkovitost preventivnih programov depresije za mladostnikeJaka Sešel, 2021, diplomsko delo Opis: Depresija je globalni problem sodobne družbe. V preteklosti so jo pripisovali samo odraslim, v modernem času pa se vse več pojavlja pri mladostnikih in pogosto ostaja nezdravljena. Takrat lahko ima hude posledice v kasnejšem življenju. Vpliva na socialno, intelektualno življenje, življenje doma in fizično zdravje. Povzroča emocionalno škodo in posledično socialno-ekonomske posledice. Je ena najpogostejših duševnih motenj v mladostništvu, povezana s samomori in visokimi stroški zdravljenja. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Zbrali smo podatke iz različnih člankov in raziskav, jih pregledali in analizirali ter uporabili za izdelavo zaključnega dela. Iskanje literature je potekalo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter je prikazano s pomočjo PRISMA diagrama.Preventivni programi za preprečevanje depresije pri mladostnikih imajo številne pozitivne učinke. Medsebojno se programi razlikujejo glede na populacijo oziroma simptome depresije, ki jih obravnavajo. Njihova učinkovitost je različna, globalno pa so njihovi učinki glede zajezitve depresije pozitivni in zavirajo njen razvoj.Za ublažitev povečanja simptomov in zmanjšanja pojavnosti depresivnih motenj je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvitih veliko programov. Preprečevanje depresije bi moralo biti optimalno še pred pojavom bolezni in zajemati celotno populacijo mladih. Učinki preventivnih programov so različni glede obravnavane populacije in na njihovo razširjenost. Za večjo predvidljivost uspeha se bo moralo izvesti več raziskav.
Ključne besede: Depresija, preventiva, programi, mladostniki
Objavljeno: 12.08.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Ovire zgodnjega odkrivanja raka na prostatiSara Arnuš, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak prostate je bolezen, ki svetu predstavlja veliko zdravstveno težavo. Število
obolelih za rakom prostate iz leta v leto narašča. Za uspešno preventivno delovanje in
zgodnje odkrivanje raka prostate je pomembno ugotoviti, s katerimi ovirami se moški
srečujejo, da se ne želijo udeležiti preventivnega pregleda za ugotavljanje raka na
prostati.
Raziskovalna metoda: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno
metodologijo in neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Kot instrument
za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 moških.
Uporabili smo deskriptivno statistiko.
Rezultati: Rezultati kažejo, da je ovira, da se moški ne udeležijo preventivnih programov
za zgodnje odkrivanje raka prostate, predvsem pomanjkanje informacij o tem, kako
preiskava poteka, prav tako je nekoliko izražen tudi strah pred neprijetnimi
preiskavami. Vzroki, da ne obiščejo zdravnika, izhajajo iz okolja ali njihovega osebnega
mnenja o raku prostate ter preventivnem pregledu. Moški se zavedajo, da zgodnje
odkrivanje raka prostate izboljša klinični izid.
Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da bi lahko z večjim informiranjem o raku
prostate, torej da bi moškim približali zanimanje za njihovo ohranjanje zdravja,
pripomogli k temu, da bi se lestvica zbolevanja za rakom prostate z leti zmanjšala.
Ključne besede: moški, preventiva, rak prostate, ovire
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 34
Celotno besedilo (526,23 KB) |
4. Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozovMitja Zebec, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 252; Prenosov: 36
Celotno besedilo (774,41 KB) |
5. Znanje mladih o pomembnosti zdravja ledvicMojca Podkrajšek, 2021, diplomsko delo Opis: Ledvice opravljajo številne življenjsko pomembne funkcije. Bolezni sodobnega časa, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, spadajo med najpogostejše vzroke za okvaro ledvic. Za ohranjevanje zdravja ledvic ima veliko vlogo zdrav način življenja. Namen zaključnega dela je raziskati ozaveščenost mladih o pomembnosti zdravja ledvic.
V okviru teoretičnega dela smo uporabili opisno metodo dela. Raziskavo z anketnim vprašalnikom smo opravili s spletnim anketnim vprašalnikom in anketirance poiskali na spletnih omrežjih. Pridobljene podatke za empirični del raziskave smo analizirali in statistično obdelali z opisno in sklepno statistiko v programu IMB SPSS.
Skupno je v raziskavi sodelovalo 100 mladih, od tega 50 študentov zdravstvene nege in 50 splošne populacije mladih. Z zastavljenim raziskovalnim vprašanjem lahko potrdimo, da imajo anketirani mladi zadovoljivo znanje o zdravju ledvic. Potrdili smo zastavljeno hipotezo, da se znanje o zdravju ledvic med študenti zdravstvene nege in ciljnim laičnim prebivalstvom mladih razlikuje, kar opravičujemo z dejstvom, da pridobijo študentje zdravstvene nege v času študija strokovno znanje.
Če se bolezni ledvic dovolj zgodaj odkrijejo, se jih lahko uspešno zdravi, s tem pa se tudi upočasni slabšanje ledvične funkcije in srca ter posledično izboljša kakovost življenja. Menimo, da je zelo pomembno, da se o tem začne ozaveščati že mlade, ki si lahko z upoštevanjem preprostih preventivnih ukrepov izboljšajo kvaliteto življenja.
Ključne besede: mladi, preventiva, zdrave ledvice, znanje
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Obravnava navidezno zdravih posameznikov v ambulanti družinske medicineNastja Robnik Slemnik, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine ima pri preventivi v zdravstvenem sistemu velik pomen. Prej ko bomo odkrili kronično nenalezljivo bolezen, prej bomo lahko pravilno ukrepali in s tem pripomogli h kakovostnejšemu načinu življenja naših ljudi. Namen raziskave temelji na spremljanju lastnega zdravja pri posameznikih, ki se niso zavedali, da že imajo eno izmed kronično nenalezljivih bolezni. Zanimalo nas je, pri kateri starosti posameznika se najpogosteje odkrijejo bolezni ter pripravljenost posameznikov k sodelovanju za izboljšanje lastnega zdravja in opustitev slabih življenjskih navad.
Raziskovalna metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 100 anket, ki smo jih s pomočjo programa Excel obdelali z opisno statistiko in jih pisno ter grafično predstavili.
Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da lahko prav v vsakem starostnem obdobju zbolimo za kronično nenalezljivo boleznijo, da pogosto zbolevajo ljudje že od 40. leta starosti naprej. Odkrili smo tudi, da posameznikova opažanja in spremljanja zdravja doma lahko primerjamo s končnimi diagnozami v ambulantah družinske medicine. Posamezniki se delno zavedajo svojega zdravja, vendar po ugotovitvah mladi od 30. leta dalje površno spremljajo svoje zdravje in se ne zavedajo posledic v starejšem obdobju.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojega zdravja in da začnejo živeti zdravo že v mladih letih, saj bodo le tako podaljšali kakovost svojega življenja v zrelih letih.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kronično nenalezljive bolezni, preventiva
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 57
Celotno besedilo (646,59 KB) |
7. |
8. Staranje prebivalstva in izdatki za dolgotrajno oskrboDolores Branka Farazin, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Ključne besede: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 410; Prenosov: 108
Celotno besedilo (702,09 KB) |
9. Zdravljenje odvisnikov od prepovedanih substanc: preventiva in kurativa v republiki slovenijiLea Čušin, 2020, diplomsko delo Opis: Čas v katerem živimo, je poln stresnih okoliščin, pritiska, nelagodja, … zaradi česar ljudje v življenju iščemo nekaj, s čimer bi se sprostili in našli svoje zadovoljstvo, mir in lagodje. Veliko ljudi za uresničitev svojih ciljev izbere napačna sredstva, kar je lahko zanje nevarno. Vse odvisnosti so se začele nedolžno, samo z enim kozarcem alkoholne pijače, samo z enim kosom torte, samo z enim dimom marihuane, … Ko človek začne iskati uteho v določeni stvari in le tam najde smisel življenja, lahko nedolžna tolažba hitro pripelje do odvisnosti.
Namen našega diplomskega dela je, da bralcem predstavimo preventivne in kurativne programe za pomoč uživalcem drog, hkrati pa jim želimo predstaviti Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana.
Naš cilj je, da na podlagi virov raziščemo, kakšno je stanje na področju preventive in kurative v Republiki Sloveniji, hkrati pa želimo s pomočjo intervjuja s predstojnikom Centra ugotoviti, kako poteka zdravljenje uživalcev prepovedanih drog.
V diplomski nalogi raziščemo problem zlorabe prepovedanih substanc, problem preventive in problem kurative. Ugotovimo, da ima uporaba drog negativne posledice tako za posameznika kot tudi za družbo. Velik poudarek imamo na kurativi in malo premajhen na preventivi, saj je ta za državo velik finančni zalogaj. Za zmanjšanje števila odvisnih od prepovedanih substanc bi potrebovali veliko sredstev in spremenjeno zakonodajo na področju uporabe drog.
Ključne besede: droge, odvisnost, preventiva, kurativa, Republika Slovenija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 294; Prenosov: 60
Celotno besedilo (818,49 KB) |
10. Faktorji, ki vplivajo na odločitev glede cepljenja proti gripi pri kroničnih bolnikihDominika Muršec, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Gripa je akutna virusna bolezen, ki se v glavnem pojavlja v zimskih mesecih. Pred njo se je mogoče zaščititi s cepljenjem. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kateri so faktorji, ki vplivajo na kronične bolnike pri odločitvi glede cepljenja.
Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, Cochrane Library in COBISS.SI s pomočjo ključnih besed v angleškem in slovenskem jeziku. Potek pregleda literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize.
Rezultati: V analizo smo vključili 15 člankov. Kot glavni faktor, ki kronične bolnike prepriča v cepljenje, se je izkazal nasvet zdravnika oz. drugih zdravstvenih delavcev. S cepljenjem je bila pozitivno povezana starost, sočasna prisotnost bolezni in predhodne izkušnje s cepljenjem. Pogosti razlogi za necepljenje pa so bila mnenja ljudi, da so zdravi, da gripa ni nevarna bolezen in dvomi v učinkovitost cepiva.
Diskusija in zaključek: Analiza literature je pokazala, da se navkljub prisotni kronični bolezni veliko bolnikov ne cepi proti gripi. Na tem področju bi bilo smiselno izvesti raziskave o vzrokih za necepljenje tudi v slovenskem okolju v okviru referenčnih ambulant, kamor kronični bolniki pogosteje zahajajo. Potreben je poudarek na promociji cepljenja, ozaveščanje o gripi in varnosti cepiv.
Ključne besede: promocija zdravja, preventiva, nalezljive bolezni, pregled literature
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 693; Prenosov: 284
Celotno besedilo (431,90 KB) |
