1. |
2. Tržni in pravni vidik ponarejenih blagovnih znamk : diplomsko deloDenis Novak, 2005, diplomsko delo Ključne besede: intelektualna lastnina, pravna ureditev, pravice, definicija, blagovne znamke, vrednost, vrednotenje, značilnosti, izdelki, proizvodi, kazniva dejanja, postopki, preventiva, oblikovanje, plagiati, razvoj, ideje, prenova, učinkovitost, zaščita, mednarodne primerjave, gospodarsko pravo, Evropska unija
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2465; Prenosov: 387
 Celotno besedilo (377,72 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. PRIMERJAVA PREVENTIVNIH VETERINARSKIH UKREPOV V ČASU PITANJA DVEH PROGENOTESTNIH SKUPIN GOVEJIH PITANCEVMartina Golinar, 2009, diplomsko delo Opis: Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta.
Ključne besede: teleta / preventiva / respiratorne bolezni / dnevni prirast
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2050; Prenosov: 165
Celotno besedilo (293,84 KB) |
9. SEZNANJENOST PREBIVALCEV ŠALEŠKE DOLINE O BOLEZNI KLOPNI MENINGOENCEFALITISUrška Mravljak, 2009, diplomsko delo Opis: Klopni meningoencefalitis (v nadaljevanju KME) je infekcijska bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice. V Sloveniji povzroča bolezen klop vrste Ixodes ricinus, povzročitelj obolenja pa je virus meningoencefalitisa. V mnogih državah in tudi v Sloveniji poteka cepljenje, ki je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME. Zdravstvena stroka priporoča preventivno cepljenje za širšo populacijo; še posebno ljudem, ki se dosti gibajo ob ali v gozdovih.
V diplomskem delu je predstavljena bolezen KME in preventivna vloga medicinske sestre (v nadaljevanju MS) pri bolezni KME. S pomočjo raziskovalne študije, smo ugotavljali seznanjenost prebivalcev Šaleške doline o tej bolezni in kako se zaščitijo pred morebitnim ugrizom klopa.
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Terensko študijo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, teoretični del pa s pomočjo študija domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so prebivalci Šaleške doline o bolezni KME dokaj dobro seznanjeni. Več kot polovica anketirancev bi se udeležila preventivnega izobraževanja o KME, kjer bi dobili več informacij o bolezni KME, preventivnih ukrepih pred odhodom v naravo, o cepljenju ter posledicah, ki jih lahko pusti bolezen. Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci bi lahko poskrbeli za večjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti ter pripomogli k množičnemu cepljenju prebivalcev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: klop, klopni meningoencefalitis, preventiva, cepljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2731; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Skrb za zdravje ustne votline v mestu in na podeželjuStanislava Maček, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v otroški zobozdravstveni preventivi ter navade predšolskih otrok v skrbi za ustno zdravje v mestu in na podeželju. Predstavljene so tudi najpogostejše bolezni zob predšolskega otroka.
V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Vrtcu Kozje in Bistrica ob Sotli ter v Vrtcu Anice Černejeve v Celju- Enota Luna in Enota Mavrica v mesecu marcu 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti v kolikšni meri si otroci umivajo zobe ter ali starši dobijo informacije o pravilni ustni higieni s strani medicinske sestre. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom odprtega in zaprtega tipa, razdeljenim med 15 naključno izbranih staršev v vsakem vrtcu, ki so želeli prostovoljno sodelovati pri izpolnjevanju anonimne ankete. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Rezultati so pokazali, da si 99% otrok umiva zobe. Ugotovili smo, da so starši v mestu bolje seznanjeni s pomenom umivanja zob s strani medicinske sestre. Ugotovili smo tudi, da je vključenost medicinske sestre na področju informiranja o zobozdravstveni preventivi zelo majhna.
Ključne besede: zobje, predšolski otrok, vrtec, zobozdravstvena preventiva, medicinska sestra
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2662; Prenosov: 412
Celotno besedilo (524,55 KB) |
