SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Situacijska prevencija : diplomsko delo
Karmen Hrastar, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje, preventiva, situacijska prevencija, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1586; Prenosov: 192
.pdf Polno besedilo (792,00 KB)

3.
POMEN DRUŽINE PRI PREPREČEVANJU UŽIVANJA DROG PRI MLADOSTNIKIH
Janja Kreslin Rauter, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih smo v teoretičnem delu predstavili pomen in značilnosti družine, vzgojne stile oz. vrste vzgoje ter pomen in vlogo družine pri preprečevanju uživanja drog. Obdobja odraščanja, razloge, zakaj mladi začnejo uživati droge in zakaj s tem nadaljujejo, vpliv družine in vrstnikov pri odraščanju mladostnikov in povezavo med mladoletniškim prestopništvom in drogo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo pregledali možnosti prevencije na področju zlorabe drog med mladimi, predvsem kaj lahko stori družina, šola, vladni in ne vladni programi na tem področju. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih. V tem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli med dijaki štirih različnih srednjih šol podravske in pomurske regije v Sloveniji. Ugotovili smo, da se mladostniki največkrat občasno pogovarjajo s starši o stvareh, ki jih težijo oz. o svojih težavah. Kar 30,0% mladostnikov se v družini (torej s starši) sploh ne pogovarja o drogah in 50,9% se o njih pogovarjajo le redko (nekajkrat na leto). Skoraj vsi anketirani mladostniki so že poskusili dovoljene droge (98,2%) in jih najpogosteje uživajo občasno. Tudi nedovoljene droge je že poskusilo veliko anketiranih mladostnikov in sicer 38,8%, kar 25,6% anketiranih mladostnikov je uživalcev nedovoljenih drog, a 74,4% mladostnikov ne uživa nedovoljenih drog. Raziskava je pokazala, da poskušanje tako dovoljenih kot nedovoljenih drog ni odvisno od tipa družine, v kateri mladostniki živijo in od tipa vzgoje, ki so jo deležni.
Ključne besede: droge, družina, vzgojni stili, mladostnik, vrstniki, razlogi za uživanje drog, prevencija
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 401; Prenosov: 105
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

4.
Genocid
Tea Žgank, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sistematično analizo zločina genocida. Področje preprečevanja genocida je utrpelo pomanjkanje jasnosti o tem, kaj pomeni obveznost preprečevanja genocida, saj v mednarodnem pravu dejansko ni obstoječega "sprejetega kanona" o tem, kako ga preprečiti. Namen diplomskega dela je preučiti, ali in v kolikšni meri je potrebno razumeti/razlagati/razvijati mednarodno pravo, da to omogoča, oziroma bo omogočilo učinkovitejše preprečevanje genocida. Pregled bo celovit, a površinski, osredotočen na pojasnitev osnovnih pojmov in konceptov, pregled aktualnih dilem ter analizo normativne ureditve. Diplomsko delo bo tako omejeno na obveznosti držav in ZN za preprečevanje genocida, in ne bo obravnavalo vprašanj, povezanih z njihovo odgovornostjo v primeru kršitve te obveznosti. Diplomsko delo se začne z opredelitvijo pojma genocid in njegovo umestitvijo v sistem mednarodnega kazenskega prava. V nadaljevanju so primeroma našteti pojavi genocida in genocidu podobnih ravnanj, s poudarkom na analizi genocida v Ruandi in Srebrenici. V naslednjem poglavju je prikazan normativni razvoj koncepta genocida ter proces sprejetja pravnih aktov, nato je podana analiza pravne ureditve in razprava o naravi in nosilcih obveznosti preprečevanja genocida, ki jo nalaga Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Ta pristop je bil izbran zato, ker je za razumevanje prevencije in obveznost preprečevanja, najprej treba razumeti okoliščine, v katerih je bila sprejeta Konvencija in kako so jo razlagali pobudniki. To je pokazalo, da je bila Konvencija sprejeta kot odgovor na izkušnje iz armenskega genocida in še bolj neposredno druge svetovne vojne, v kateri je nastal holokavst. Te okoliščine niso bile odločilne zgolj pri oblikovanju Konvencije, temveč so vplivale tudi na njeno vsebino, na primer, s poudarkom na zadnjih stopnjah genocida. Obveznost preprečevanja genocida iz I. člena Konvencije določa krovno obveznost, ki se nanaša na vsa druga pravila in ukrepe, ki so dovzetni za preprečevanje genocida. Pri prevenciji genocida je potrebno upoštevati vse dejavnike in faze prek treh stopenj preprečevanja: primarne, sekundarne in terciarne. Te tri ravni se nanašajo na obdobje pred začetkom konflikta, ki lahko vodi v genocid (primarna raven), med konfliktom, ki lahko privede do genocida (sekundarna raven) ter med in po dejanskem genocidu (terciarna raven). Pomembno je upoštevati, da so dejavniki in faze v procesu genocida povezani in skupaj ustvarjajo okolje, ki je ugodno za pojav genocida ter, da postopek genocida ni linearen – vse je odvisno od posebnosti vsakega kraja in situacije. Preventivne ukrepe je potrebno izvajati na vsaki ravni, brez gotovosti, da se bo genocid zgodil in brez gotovosti, da bodo ti absolutno preprečili genocid. Glede vprašanja časovnega obsega obveznosti preprečevanja je bilo sklenjeno, da obveznost ni časovno omejena, kar lahko povežemo z ugotovitvami prejšnjih poglavij, da je preprečevanje stalen proces. Prav tako merilo MKS o poznavanju resnega tveganja genocida ne omejuje obveznosti preprečevanja genocida, ker je tveganje lahko celo v zgodnji fazi postopka genocida resno.
Ključne besede: mednarodno javno pravo, mednarodna hudodelstva, človekove pravice, genocid, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Združeni narodi, prevencija
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici