| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA METODIKE PREISKOVANJA GOSPODARSKIH PREVAR MED GOSPODARSKIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI PREISKOVALCI
Mojca Kerin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili metodiko preiskovanja prevar med gospodarskimi revizorji in metodiko preiskovanja prevar med pooblaščenimi preiskovalci in ju med seboj primerjali. Najprej smo opredelili pojem gospodarske prevare, predstavili motive zaposlencev, zaradi katerih storijo prevaro, opredelili načine odkrivanja prevar ter proučili odgovornost poslovodstva, ki jo nosi pri preprečevanju in odkrivanju prevar. V nadaljevanju smo proučili metodike dela notranjih, zunanjih in državnih revizorjev pri preiskovanju prevar. Znotraj tega smo predstavili njihovo odgovornost in strokovna pravila, ki jih morajo pri preiskovanju spoštovati ter na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare notranjega revizorja in ga analizirali. V naslednjem poglavju smo proučili metodiko dela pooblaščenih preiskovalcev. V sklopu tega poglavja smo predstavili značilnosti forenzične revizije in znanja ter veščine, ki jih mora pooblaščeni preiskovalec pridobiti oziroma imeti za uspešno in učinkovito opravljanje svojega dela. Na koncu tega poglavja pa smo prav tako na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare pooblaščenega preiskovalca in ga analizirali. Nazadnje pa smo proučevane metodike med seboj primerjali po teoretični in praktični plati ter med njimi poiskali bistvene razlike.
Ključne besede: državni revizor, gospodarska prevara, metodika preiskovanja, notranja kontrola, notranji revizor, pooblaščeni preiskovalec prevar, poslovodstvo, prevarant, tveganje prevar, zunanji revizor, zunanje revidiranje, notranje revidiranje, državno revidiranje
Objavljeno: 16.09.2010; Ogledov: 1998; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
ZNANJA FORENZIČNEGA RAČUNOVODJE V SLOVENIJI IN V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Morena Blažević, 2010, diplomsko delo

Opis: Gospodarski kriminal, ki se je v zadnjem času zelo povečal je vzrok za povpraševanje po strokovnjakih, ki bi mu bili lahko kos. Eden izmed ukrepov gospodarstva je izobraževanje strokovnjakov na tem področju. S tem se posebej ukvarjajo forenzični računovodje. Ta poklic predstavlja novo vejo računovodstva. V tej diplomski nalogi smo se odločili predstaviti znanja, ki jih strokovnjak na takšnem področju potrebuje.
Ključne besede: forenzično računovodstvo, prevara, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, Ekonomsko poslovna fakulteta West Virginia, Center za izobraževanje v pravosodju, Slovenski inštitut za revizijo, Nacionalni preiskovalni Urad, Združenja veščakov za preiskovanje gospodarskega kriminala
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2548; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (916,20 KB)

3.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6050; Prenosov: 915
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
REVIZORJEVI POSTOPKI V ZVEZI S PREVARAMI
Maja Banovšek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Prevaro MSR 240 (2009) opredeljuje kot namerno dejanje enega ali več članov poslovodstva, pristojnih za upravljanje, zaposlenih ali tretjih oseb, da z goljufijo pridobijo neupravičene ali nezakonite koristi. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar imajo tako pristojni za upravljanje organizacije kot poslovodstvo. Pomembno je, da daje poslovodstvo ob nadziranju, ki ga izvajajo pristojni za upravljanje, velik poudarek preprečevanju prevar, kar lahko zmanjšuje priložnosti za prevare, in svarilo pred prevarami, kar lahko prepriča posameznike, da jih ne zagrešijo zaradi verjetnosti, da bodo odkrite in kaznovane. V skladu z ZRev – 2 in MSR je namen revizije računovodskih izkazov omogočiti revizorju izraziti mnenje, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z opredeljenim okvirom računovodskega poročanja in dati utemeljeno zagotovilo, da so računovodski izkazi kot celota brez pomembnih napačnih navedb, kakršne povzročajo tudi prevare. Revizor se mora revidiranja lotiti s pravo mero dvoma, saj lahko računovodski izkazi oziroma poslovne knjige revidirane družbe vsebujejo prevare ali napake. Revizorjeva naloga v zvezi z odkrivanjem prevar oziroma napak pa je, da oceni tveganje njihovega nastanka in tej oceni prilagodi revizijske postopke. Revizor mora podati neodvisno strokovno mnenje o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnejših pogledih resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje in poslovni izid pravne osebe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
Ključne besede: prevara, napaka, MSR 240, dolžnost poslovodstva, revizorjevi postopki, notranje kontrole, računovodski škandali.
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 1252; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (941,99 KB)

5.
REVIZORJEVA OCENA TVEGANJA POMEMBNO NAPAČNE NAVEDBE ZARADI PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH NA PODLAGI TRIANGULACIJE REVIZIJSKIH DOKAZOV
Tomaž Ličen, 2013, magistrsko delo

Opis: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena.
Ključne besede: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava
Objavljeno: 02.09.2013; Ogledov: 1481; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
GOVORICA TELESA KOT OBLIKA NEVERBALNE KOMUNIKACIJE; ODKRIVANJE LAŽI IN PREVAR
Mitja Lorenčič, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko s pomočjo govorice telesa odkrivamo laži in prevare. V študiji smo se lotili pregleda različne literature, tujih in domačih virov. Literatura dobro pokriva tako laži kot govorico telesa, kar je omogočilo dobre povezave med obema področjema. Oba pojma sta med seboj močno povezana, kar je olajšalo celotno analizo.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, laž, prevara, odkrivanje laži
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 2759; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Ključne besede: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 1714; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
VLOGA ZUNANJEGA REVIZORJA PRI ODKRIVANJU PREVAR V RAČUNOVODSTVU IN METODOLOGIJA ODKRIVANJA LE-TEH
Blaž Frešer, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo preučili vlogo zunanjega revizorja pri odkrivanju prevar v računovodstvu in metodologijo odkrivanja teh prevar. Preučili smo definicijo in vrste prevar, razloge za nastajanje prevar, odgovornosti različnih strokovnjakov pri odkrivanju in preprečevanju prevar, postopek zunanjega revizorja in njegovo delo povezano s prevarami. Prav tako smo preučili različne metode, ki jih zunanji revizorji in drugi strokovnjaki lahko uporabijo v pomoč pri odkrivanju prevar. Ugotovili smo da finančna kriza povzroča povečanje tveganja nastanka prevar, zaradi pritiskov, ki se izvršujejo na posameznike oziroma poslovodstvo. Zaradi tega postaja poznavanje prevar in metod za njihovo odkrivanje vse pomembnejše, saj se tudi podjetja trdijo izvajati razne ukrepe (na primer notranje kontrole), ki bi prevare zmanjšale. Ugotovitve, ki izvirajo iz teoretičnih osnov, se tako lahko uporabijo tudi v praksi.
Ključne besede: Računovodstvo, prevara, zunanji revizor, metode odkrivanja prevar, odgovornost odkritja prevar.
Objavljeno: 04.11.2014; Ogledov: 1047; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (884,92 KB)

9.
Prevare na področju premoženjskih, avtomobilskih in transportnih zavarovanj
Robert Ivanuš, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V sodobnem času smo priče nenehnemu napredku, razvoju družbe ter človeštva nasploh. Z dneva v dan se prestavljajo meje, ki so bile še ne dolgo nazaj videti neprestavljive. Spreminjajo se družbeni redi, splošne vrednote ter moralno etični standardi. Stvari, ki so v preteklosti veljale za nemoralne, splošno nesprejemljive, obravnavane kot prestopek gledano z pravnega, religioznega vidika ali iz stališča bontona, so v današnjem času, nemalokrat obravnavane kot pravica vsakega posameznika, da izraža svoje občutke, mnenja, vzorce obnašanja. S tem bi se naj rušili posamezni tabuji, klišeji, družba bi naj napredovala. Žal pa se sedaj prepogosto soočamo s pomanjkanjem moralno etičnih vrednot v medčloveških odnosih, tako smo poleg ekonomski krizi, podvrženi tudi krizi, ki ima za rezultat razpad vrednot. V takšnih okoliščinah je oteženo delovanje posameznih sistemov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, eden od teh je prav gotovo finančni sektor, v okvir katerega spada tudi zavarovalništvo. V magistrskem delu bomo tako obravnavali prevare v zavarovalništvu, ki so tako ali drugače posledica zgoraj navedenih opažanj.
Ključne besede: Prevara, etika, morala, zavarovalništvo
Objavljeno: 24.02.2015; Ogledov: 652; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
ODLOČANJE O REVIZIJSKIH DOKAZIH V POGOJIH VISOKEGA IN NIZKEGA TVEGANJA PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
Vesna Žorman, 2015, magistrsko delo

Opis: Poslovna prevara je ena izmed najbolj razširjenih težav v poslovnem svetu. David. S. Baglia (2000, str. 6) se je leta 2000 odločil, da v doktorskem delu razišče, kateri dejavniki imajo največji vpliv na odločitev revizorja pri načrtovanju in izvedbi postopkov za odkrivanje prevare pri poročanju v računovodskih izkazih. Baglia (2000, str. 6) je v svoji raziskavi zajel tudi nekatera odkritja iz preteklih raziskav (Baglia 2000, povzeto po Marwick, str. 6). Da bi raziskali dejavnike, ki imajo vpliv na odločitev revizorja, smo se odločiti, da to storimo z anketnim vprašalnikom oz. dvema. In sicer prvi, ki v uvodnih informacijah nakazuje na nizko tveganje prevare v računovodskih izkazih, in drugi, ki nakazuje na visoko tveganje. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo naslednjih statističnih metod v programu SPSS: t-test za dva neodvisna vzorca, regresija in Pearsonov koeficient. Rezultati so nam pokazali, da obstaja možnost, da spremenljivke: časovni obseg izvedbe revizijskega postopka, izkušenost revizorja in prehodna ocena niso nujen dejavnik pri odkrivanju prevar v računovodskih izkazih. Glede na pridobljene rezultate bi lahko v raziskavo vključili še dodatne dejavnike, ki bi lahko imele vpliv na odločitev revizorja ter v sklopu tega preizkusili še kakšno drugo statistično metodo.
Ključne besede: revizor, prevara, revizija, računovodski izkazi, mednarodni standardi revidiranja
Objavljeno: 03.03.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (596,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici