| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 173
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajanje programskih jezikov : zbirka nalog in rešitev
Tomaž Kos, Tomaž Kosar, 2023, drugo učno gradivo

Ključne besede: prevajanje programskih jezikov, programski jeziki, e-gradiva
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (679,23 KB)

2.
Kulturnospecifični elementi v hrvaškem prevodu slovenskega romana Dušana Čatra Ata je spet pijan : magistrsko delo
Hana Černe, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko prevoda kulturnospecifičnih elementov, ki jih vsebuje roman Dušana Čatra Ata je spet pijan (2002). Med 187 kulturnospecifičnimi elementi je 169 frazemov in pregovorov ter 18 drugih kulturnospecifičnih izrazov. Roman v izvirniku smo primerjali s hrvaškim prevodom, da bi ugotovili, kakšni so prevedki kulturnospecifičnih elementov in katere strategije prevajanja je uporabila prevajalka Jagna Pogačnik. Največ frazemov, pregovorov in drugih kulturnospecifičnih izrazov je prevedenih na neposredni način s strategijo dobesednega prevoda, njihov pomen je prenešen tudi na posredni način s strategijo ekvivalence s parafraziranjem ali pa frazeme nadomeščajo frazemi z drugačnimi sestavinami. Primerjava hrvaškega prevoda z izvirnikom je pokazala, da skoraj ni sprememb oziroma da so te manjše (izpuščena sta samo ena besedna igra in en frazem, nekateri kulturnospecifični izrazi so v prevodu izpostavljeni s poševnim tiskom in pojasnjeni v opombah). Vzrok za to vidimo v sorodnosti slovenskega in hrvaškega jezika ter v kulturni povezanosti govorcev/bralcev.
Ključne besede: Književno prevajanje, slovenski in hrvaški jezik, kulturnospecifični elementi, strategije prevajanja, frazemi.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

3.
Izzivi podnaslavljanja za gluhe in naglušne na primeru serije Star trek: The next generation : magistrsko delo
Anja Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Sporazumevanje je ena temeljnih ovir, s katero se srečujejo gluhe in naglušne osebe. Pravica do dostopnosti je nujna; zato je podnaslavljanje eden od virov dostopa za gluhe in naglušne ter najpogostejša tehnika prevajanja avdiovizualnih vsebin. Podnapisi so pogosto že prilagojeno besedilo s prostorskimi in časovnimi omejitvami, ki že samo po sebi zahteva določene izpuste ali prilagoditve. Prevajalec mora paziti, da je sporočilna vrednost izvirnika ohranjena; to pa je pogosto težje upoštevati pri podnapisih, ki so namenjeni gluhim in naglušnim. Dostopnost teh podnapisov je zelo pomembna, saj v to skupino ne spadajo le starejši, temveč tudi otroci in učenci tujih jezikov, ki bi s pomočjo podnapisov lažje razumeli vsebino. Magistrsko delo se osredotoča na izzive v procesu nastanka podnapisov za gluhe in naglušne ter na vprašanje, ali so takšni podnapisi sploh kakovostni. Na primeru petih epizod prve sezone serije Star Trek: The New Generation (1987–1995) bomo analizirali angleške podnapise za gluhe in naglušne ter s pomočjo raziskave narave in posebnosti podnapisov ponudili vpogled v način podnaslavljanja vsebin za gluhe in naglušne. Teoretični del se bo osredotočil na avdiovizualno prevajanje, splošno podnaslavljanje ter podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Opisali bomo načela, smernice in pravila podnaslavljanja. Pozornost bomo namenili tudi problematiki zvočnih učinkov in koncepta teh, saj so edina oblika prevoda, ki mora upoštevati neverbalne akustične elemente v vizualni besedni obliki. V empiričnem delu bomo na primeru analize podnapisov poskušali ugotoviti, ali je podnaslavljalec upošteval načela podnaslavljanja za gluhe in naglušne, ki jih predpisuje Netflix; ali je vključil zvočne učinke ter na kakšen način. S pomočjo analize bomo ugotovili, ali so podnapisi za gluhe in naglušne dovolj učinkoviti pri ohranjanju pomena ali pa so pomanjkljivi ter nezanesljivi.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, načela podnaslavljanja, dostopnost, podnaslovljanje za gluhe in naglušne, zvočni učinki, Star Trek: The Next Generation.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Slovenski jedilni listi v nemških prevodih na primeru mariborskih in štajerskih gostiln ter restavracij : magistrsko delo
Barbara Zimič, 2022, magistrsko delo

Opis: Ustrezni prevodi vinsko-kulinaričnih doživetij so del promocije Maribora kot mesta z najstarejšo vinsko trto, ki jo omenjajo tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Prevod jedilnega lista je bistveno več od prevoda seznama jedi. Gre za vizitko vsake gostilne ali restavracije, ki gosta privabi in navduši ali celo odvrne od ponovnega obiska. Znana slovenska in nemška pregovora pravita, da ljubezen gre skozi želodec. Navedeni rek opozarja na pomen gastronomije in kulinarike predvsem v globalnem turističnem okolju, saj turisti želijo pokusiti domače specialitete in kulturno značilne jedi, ki morajo za tujega gosta biti ustrezno prevedene tako z jezikovnega kot kulturnega vidika. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali so jedilni listi in vinske karte gostiln ter restavracij v Mariboru in bližnji okolici prevedeni v nemščino. Hkrati nas zanima, ali so prevodi ustrezni. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor se število nemško govorečih gostov v Mariboru v obdobju zadnjih treh let giblje med 23 % in 37 % , kar pomeni, da tvorijo večino tujejezičnih gostov. Kljub visokim odstotkom nemško govorečih gostov smo v empirični raziskavi ugotovili, da so jedilni listi in vinske karte pomanjkljivo prevedeni. Da bi prispevali k poenotenju terminologije vinarstva, smo izdelali vinski terminološki slovensko-nemški glosar.
Ključne besede: prevajanje, jedilni listi, vinske karte, teorija skoposa, teorija kulturema
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 519; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (10,35 MB)

5.
Izzivi prevajanja metafor na primeru posodobljenih prevodov kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja : magistrsko delo
Agnes Kojc, 2022, magistrsko delo

Opis: Prevajanje metafor je za prevajalca velik izziv. Metafora je literarna figura, ki je morda najkompleksnejša in hkrati najbolj kreativna tako za razumevanje kot za uporabo. O tem edinstvenem jezikovnem okrasu so razpravljali že v antiki. Čez čas se je razumevanje metafore pomaknilo iz spektra estetike in jezikovnega okrasa v spekter kognitivnega jezikoslovja ter človekovega mišljenja. Zlasti v 80. letih je raziskovalce zanimal predvsem kognitivni vidik metafore: kako odraža človekovo mišljenje, kakšni so mehanizmi njenega nastanka in katere funkcije igra ta figura v besedilih ter vsakdanjem jeziku, k čemur sta močno prispevali zlasti interakcijska in kognitivna teorija. S tema se je pomaknila stopnjo višje od estetskega in glede na določena stališča zgodovine nepotrebnega jezikovnega okrasa do filozofskega in kognitivnega pojava, vrednega samostojnega raziskovanja. Prevajanje metafor je posebno področje prevodoslovja, ki ga je treba obravnavati na specifičen način. Nekateri prevodoslovci so postavili določene strategije, ki so najprimernejše za prevajanje metafor, med njimi tudi Peter Newmark. V teoretičnem delu bomo obravnavali teoriji metafore ter posodobljanja prevodov, v empiričnem delu pa se bomo posvetili analizi metafor v treh kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja: Zlatemu hrošču, Vodnjaku in nihalu ter Padcu Usherjeve hiše. Analiza je pripeljala do zanimivih, a po svoje pričakovanih ugotovitev: prevajalci so se trudili ohraniti avtorjeve metafore in so ostali dokaj zvesti Poejevemu značilnemu temačnemu slogu. V nekaterih primerih pa so bili tudi kreativni; to potrjuje, da je prevajanje metafor pogojeno s prevajalčevima jezikovno spretnostjo ter izvirnostjo. Prav tako pa analiza potrjuje teorijo posodabljanja prevodov, saj so starejši prevodi zgodb bolj podomačeni kot novejši.
Ključne besede: prevajanje metafor, teorije metafore, posodabljanje prevodov, Edgar Allan Poe, strategije prevajanja metafor
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 396; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko delo
Janja Šmid, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Ključne besede: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
Primerjalna analiza dveh angleških prevodov splošnega dela Kazenskega zakonika Republike Slovenije : magistrsko delo
Samer Hussein, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil. Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)). Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda. Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili. Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Ključne besede: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 611; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
Prevajanje frazemov iz slovenščine v angleščino v slikanici »Slovenske ljudske pravljice« : magistrsko delo
Barbara Jošt, 2022, magistrsko delo

Opis: Prevajanje frazemov v otroški književnosti je zahtevno, saj morajo biti prevajalci pozorni na več dejavnikov, kot so starostno obdobje otrok, njihovo razumevanje frazemov v določenem obdobju ter zanje sprejemljive norme in morala. Poleg tega mora prevajalec za prepoznavanje in razumevanje frazemov v besedilu zelo dobro poznati tudi izhodiščni in ciljni jezik ter njuno kulturo. Ko se je prevajalec hkrati zmožen osrediniti na otroško razumevanje frazemov in na oba jezikovna sistema, bo lahko ustvaril učinkovit in razumljiv prevod. Pri prevajanju frazemov so na voljo različne strategije prevajanja. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v slikanici Slovenske ljudske pravljice (1992) in angleškem prevodu Slovenian Folk Tales (2002) prevajalke Lili Potpara. V teoretičnem delu smo opisali zbirko Slovenske ljudske pravljice, predstavili pravljico in prevajanje otroške književnosti, razložili pojem frazeologije in osnovno frazeološko enoto ter se posvetili prevajanju frazemov in strategijam prevajanja frazemov. V empiričnem delu smo analizirali prevode frazemov in jih uvrstili v ustrezne kategorije prevajanja po Moni Baker, ki jih predlaga v delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen analize je bil ugotoviti, ali so frazemi ustrezno prevedeni, za katere strategije se je prevajalka odločala, katere strategije je uporabila najpogosteje in ali je kakšen frazem izpustila.
Ključne besede: prevajanje otroške književnosti, frazeologija, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 634; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
Jezik in turizem, Language and Tourism, Sprache und Tourismus
2021

Opis: V monografiji je predstavljenih deset znanstvenih poglavij, usmerjenih v turistični jezik, ki zajemajo od učenja in poučevanja jezika do leksikografije, manjšinskih jezikov in izbranih jezikovnih konceptov. Med njimi so predstavljene značilnosti slovenskega turističnega slovarja, vprašanje manjšinskih skupnosti in njihovih turističnih spletnih strani, moč kolokacij in kontrastivna analiza pridevniško-samostalniških kolokacij, pojem gibanja v terciarnem izobraževanju, analize slovensko-nemških prevodov izbranih spletnih menijev, turistični spletni viri v okviru učilnice tujega jezika, povezava jezikovnega raziskovanja s turizmom, pisne sposobnosti v angleščini za potrebe turizma, lokalne jezikovne različice osebnih imen ter poučevanje in učenje jezika za posebne namene med pandemijo COVID-19.
Ključne besede: turizem, promocija, jezik stroke, poučevanje, prevajanje, slovaropisje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (17,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 4 gradiva!

10.
Vpliv osnovne prevodne enote na kakovost nevronskih strojnih prevodov : magistrsko delo
Lucija Gril, 2021, magistrsko delo

Opis: V začetku magistrske naloge je predstavljeno strojno prevajanje, njegov razvoj in področja, kjer se lahko uporablja. Predstavljeno je tudi nevronsko strojno prevajanje in njegove arhitekture. V nadaljevanju spoznamo morfološke lastnosti slovenščine in nekaj alternativnih rešitev za reševanje problemov pri prevajanju pregibnega jezika. Narejen je poskus prevajanja iz slovenščine v angleščino in iz angleščine v slovenščino z različno velikim korpusom Paracrawl in različno velikimi slovarji. Uporabljeni so besedni slovarji in slovarji s pod-besednimi enotami, ki so dobljeni s postopkom razcepljanja kodiranja zlogovnih parov – BPE. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati in komentarji rezultatov.
Ključne besede: nevronsko strojno prevajanje, BPE, osnovna prevodna enota
Objavljeno v DKUM: 16.12.2021; Ogledov: 698; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici