1. Vpliv napak razpoznavalnika govora na kakovost strojnih prevodov v sistemih prevajanja govora v govor : magistrsko deloKlemen Stanič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo analizira vpliv napak avtomatskega razpoznavalnika govora na kakovost strojnih prevodov v sistemih prevajanja govora v govor. S prevajalnikom smo prevedli več izhodov razpoznavalnika govora, ki so se med seboj razlikovali v kvaliteti razpoznavanja, kot referenčne prevode pa smo vzeli prevod nabora povedi, ki je bil uporabljen na vhodu v razpoznavalnik. Tipi napak, ki smo jih obravnavali, so bili: vstavljanje, brisanje in zamenjava besede. V nadaljevanju smo jih še podrobneje razdelali glede na besedne vrste in obseg spremembe. Vpliv napak na kakovost prevodov smo ocenjevali z metriko BLEU. Ugotovili smo, da določene vrste napak bolj vplivajo na kakovost prevoda kakor druge.
Keywords: razpoznavanje govora, strojno prevajanje, napaka razpoznavalnika, nevronske mreže, BLEU
Published in DKUM: 31.03.2025; Views: 0; Downloads: 23
 Full text (2,35 MB) |
2. Uporaba evolucijskih algoritmov v statističnem in hibridnem strojnem prevajanju : doctoral dissertationJani Dugonik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava področje strojnega prevajanja visoko fleksibilnih jezikov, osredotoča pa se na izzive tako statističnega kot nevronskega strojnega prevajanja, ki jih prinašajo strukturne razlike med visoko fleksibilnimi jeziki in angleščino. Naša raziskava vključuje tudi eksperimentalni del, izveden na jezikovnem paru \mbox{slovenščina--angleščina}, ki zajema prevajanje v obe smeri. V prvem eksperimentu smo načrtovali nov pristop za optimizacijo parametrov v statističnem strojnem prevajanju z uporabo evolucijskih algoritmov. Primerjali smo sisteme statističnega strojnega prevajanja, optimizirane s klasičnimi algoritmi za optimizacijo uteži v statističnem strojnem prevajanju, in sisteme, optimizirane z evolucijskimi algoritmi. V drugem eksperimentu pa smo načrtovali in razvili hibridni pristop, ki vključuje sisteme statističnega in nevronskega strojnega prevajanja. Izvorno poved in dva ciljna prevoda, prevedena z obema sistemoma, smo pretvorili v isti vektorski prostor, iz katerega smo nato pridobili vektorje značilk. V okviru doktorske disertacije smo pred\-lagali nov nabor značilk. Z uporabo klasifikatorjev smo nato izbrali boljšega izmed dveh prevodov, statističnega in nevronskega. Evalvacijo sistemov strojnega prevajanja smo izvedli z uporabo uveljavljenih metrik, kot so BLEU, TER, chrF in COMET. Opravili smo statistično analizo eksperimentalnih rezultatov s ponovnim vzorčenjem, ki je pokazala statistično pomembne razlike v kakovosti ustvarjenih prevodov. Eksperimentalni rezultati potrjujejo, da smo s predlaganimi pristopi izboljšali kakovost strojnih prevodov.
Keywords: evolucijski algoritem, statistično strojno prevajanje, nevronsko strojno prevajanje, hibridni pristop strojnega prevajanja, optimizacija, predstavitev besed, klasifikacija, obratno prevajanje
Published in DKUM: 29.01.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (1,21 MB) |
3. Kulturno-zgodovinski elementi v romanu Figa Gorana Vojnovića in njihova recepcija v angleškem, hrvaškem, srbskem in makedonskem prevodu : magistrsko deloJasna Vidinić, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava primerjavo izsekov iz prevodov romana Figa Gorana Vojnovića iz slovenščine v angleščino ter tri južnoslovanske jezike: hrvaščino, makedonščino in srbščino. Glavni poudarek raziskave je na prevajanju kulturno-zgodovinskih elementov in njihovi recepciji med naravnimi govorci teh jezikov. V teoretičnem delu raziskave so predstavljeni avtor, roman, nekateri vidiki večjezične književnosti in literarnega prevajanja, kulturnospecifični elementi in recepcija prevoda. V empiričnem delu je predstavljen še zgodovinski kontekst romana, narejena je analiza kulturno-zgodovinskih elementov v izbranih odlomkih iz romana in analiza intervjujev z bralci. Cilj je bil ugotoviti, kako je bil v prevodih prenesen kulturno-zgodovinski kontekst in kako ga razumejo bralci različnih kulturnih ozadij. Delo stremi k analizi prevodnih rešitev zlasti glede na strategije podomačitve ali potujitve ter obravnavo eksplicitnosti ali implicitnosti kulturnih in zgodovinskih elementov v romanu. Končni cilj je primerjati razumevanje kulturno-zgodovinskega konteksta med bralci iz prostora nekdanje Jugoslavije in angleško govorečimi bralci ter preučiti in ugotoviti dostopnost oz. način posredovanja kulturno-zgodovinskih informacij v prevodih.
Keywords: kulturno-zgodovinski elementi, prevodna analiza, recepcija prevoda, literarno prevajanje
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,59 MB) |
4. Vpliv pomanjkanja znanja slovenskega jezika na usvajanje tujega jezika na prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo : magistrsko deloTjaša Vovko, 2024, master's thesis Abstract: Materni jezik ima pri procesu usvajanja tujega jezika pomembno vlogo. V preteklosti se je raba maternega jezika pri pouku tujega jezika spreminjala – nekateri raziskovalci so rabo materinščine zagovarjali, drugi pa so ji strogo nasprotovali. V magistrski nalogi smo raziskali, v kolikšni meri se slovenščina uporablja pri poučevanju tujega jezika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah in kakšne so posledice njene uporabe. Pri raziskavi je sodelovalo 36 učencev devetega razreda osnovne šole, 69 dijakov prvega letnika srednje šole, prav tako pa so sodelovale tudi tri osnovnošolske učiteljice in štiri srednješolske profesorice. Rezultati raziskave so pokazali, da je znanje slovenskega jezika pri usvajanju tujega jezika še kako pomembno, saj se slovnične strukture in pravila ponavljajo, posledično pa je učenje tujega jezika hitrejše in lažje. Ugotovili smo tudi, da je znanje tujega jezika pri osnovnošolcih in srednješolcih na vedno višji stopnji, znanje slovenščine pa se slabša, kar je zelo skrb vzbujajoč podatek. Učiteljice in profesorice predlagajo povečan obseg obveznega branja, saj bi se po njihovem mnenju tako izboljšalo znanje maternega jezika, posledično pa bi s tem olajšali usvajanje tujega jezika.
Keywords: materni jezik, usvajanje tujega jezika, prevajanje in tolmačenje, metode poučevanja tujih jezikov
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (2,03 MB) |
5. Vpliv prevajalskih orodij na delo prevajalcev v Evropskem parlamentu : magistrsko deloLina Lara Dobočnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo prevajalska orodja, ki jih uporabljajo prevajalci v Evropskem parlamentu, jih raziskujemo in ugotavljamo, kako vplivajo na hitrost, ekonomičnost ter kakovost prevajalskega dela. Eno ključnih orodij je strojni prevajalnik eTranslation. Ta se z uporabo velikih naborov podatkov, ki temeljijo na zakonodajnih besedilih EU in parlamentarnih dokumentih, nenehno izboljšuje in posodablja. V Evropskem parlamentu, kjer razprave in zakonodajni postopki potekajo v 24-tih uradnih jezikih Evropske unije, so jezikovne tehnologije nepogrešljive pri zagotavljanju večjezične komunikacije. Prevajalci v Parlamentu uporabljajo širok nabor tehnološko naprednih prevajalskih orodij, s katerimi prispevajo k zagotavljanju učinkovitega in natančnega sporazumevanja znotraj ter zunaj parlamentarnega okolja. Kljub kakovostnemu strojnemu prevodu je bistvena vloga prevajalca, da skrbi za naknadno urejanje strojno prevedenega besedila. Slednje zajema terminološko in slogovno obdelavo, s čimer imajo sistemi strojnega prevajanja lahko težave. V delovno področje prevajalcev v Parlamentu so vključena tudi orodja za računalniško podprto prevajanje, s katerimi se povečujeta učinkovitost in doslednost prevoda. Zanimalo nas je, kako tovrstna orodja vplivajo na delo prevajalcev, saj je za Parlament značilna zahteva po kombinaciji informacijske pismenosti in mentalne prilagodljivosti, jezikovne raznolikosti, hitrosti prevajanja ter poznavanja aktualnih dogodkov.
V teoretičnem delu smo opredelili vlogo prevajalca v Evropskem parlamentu, ki deluje kot medkulturni posrednik, in se osredotočili na funkcionalistični pristop v teoriji prevajanja, ki v ospredje paradigme postavlja prevajalca kot strokovnjaka ter izvedenca za določeno področje in ciljno bralstvo. Navedli smo prevajalska orodja, kot so terminološka orodja, strojno prevajanje in pomnilnik prevodov, ki so vključena v postopek prevajanja v Evropskem parlamentu ter prispevajo k učinkovitosti prevajalskega dela in koherenci besedila. V luči hitrega tehnološkega napredka na prevajalskem področju smo poleg drugih jezikovnih tehnologij, ki so na voljo prevajalcem v Evropskem parlamentu, poskušali opredeliti vlogo prevajalskega poklica v prihodnosti, saj je umetna inteligenca v zadnjem obdobju spremenila družbeni in ekonomski status prevajalca.
Empirični del magistrske naloge zajema anketni vprašalnik, ki smo ga naslovili na slovenski prevajalski oddelek v Evropskem parlamentu. Z anketo smo preverili, ali prevajalci ob prevajanju zakonodajnih in nezakonodajnih besedil opravljajo tudi druge naloge, kakšne so njihove jezikovne kombinacije in kompetence, katera orodja uporabljajo in kako ta vplivajo na njihovo delo, katere druge jezikovne tehnologije uporabljajo pri svojem prevajalskem delu ter kako vidijo razvoj tovrstnega poklica v Parlamentu v prihodnje. V okviru empirične raziskave smo opravili še intervju z generalnim direktorjem generalnega direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valterjem Mavričem.
Keywords: prevajanje, prevajalska orodja, Evropski parlament, tehnologija, institucionalno prevajanje
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 201; Downloads: 45
Full text (2,53 MB) |
6. |
7. Prevajanje javnih listin na primeru slovenskih in nemških dokumentov : magistrsko deloNika Zupan, 2024, master's thesis Abstract: Pričujoče magistrsko delo analizira in primerja prevode slovenskih in nemških javnih listin ter uradnih dokumentov, ki jih potrebujemo pri morebitni zaposlitvi v tujini. Gre za medinstitucionalno komunikacijo, ki je v porastu glede na globalni in večjezični delovni trg, saj pri iskanju zaposlitve v tujini potrebujemo prevode različnih dokumentov, med katere sodijo tudi javne listine, s katerimi dokazujemo svojo identiteto, zakonsko zvezo ali izobrazbo. V našem primeru se bo raziskava osredotočila na posebnosti nemškega in slovenskega govornega področja. Javne listine pridobimo pri državnih organih, prevajajo se zato, da lahko tuje javne organe, ustanove in morebitne prihodnje delodajalce seznanimo z relevantnimi podatki, kot so izobrazba, mesto bivanja, zakonska zveza ali delovne izkušnje. V teoretičnem delu bomo opredelili pomen in vlogo javnih listin, predstavili njihove značilnosti in osvetlili prevode dokumentov v Sloveniji in na nemškem govornem področju. Oprli se bomo na teorijo skoposa (Reiß/Vermeer, 1984), ki v ospredje funkcionalnega pristopa postavlja namen in cilj prevoda ter pomen ciljne kulture. Predstavili bomo vlogo prevajalca oziroma sodnega tolmača kot medkulturnega posrednika in strokovnjaka za oba jezika. V empiričnem delu magistrske naloge bomo v raziskovalnem korpusu zajeli prevode in primere treh javnih listin – rojstnega lista, poročnega lista in diplome. Izbrane listine in dokumenti smo prevedli in primerjali z izvirnikom v slovenščini ali nemščini. V zaključnem delu magistrskega dela smo predstavili težave in izzive, s katerimi se prevajalci in sodni tolmači srečujejo pri prevajanju javnih listin in dokumentov v slovenskem in nemškem jeziku, saj gre za konvencionalna in kulturno zaznamovana besedila.
Keywords: medinstitucionalna komunikacija, sodno tolmačenje, prevajanje slovenskih in nemških javnih listin, teorija skoposa
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 213; Downloads: 35
Full text (4,37 MB) |
8. Slovenski glamping turizem v večjezičnem okolju : magistrsko deloPetra Ovčar, 2023, master's thesis Abstract: Glampingi so novodobna oblika turizma. Predstavljajo bivanje na idiličnih območjih v neposrednem stiku z naravo, poleg tega pa ponujajo vse udobje in razkošje hotelskih sob, saj za razliko od običajnih kampingov vključujejo toaletne prostore ter postrežbo na visokem nivoju. Ločimo več različnih vrst glampingov, saj gre za obliko turizma, ki jo je mogoče prilagoditi različnim razmeram. Največkrat so glamping nastanitve večji in udobni šotori ali počitniške hiške, druge inovativne oblike so lahko tudi vinski sodi, hišice na drevesih, jurte ipd. Slovenija, dandanes priljubljena turistična destinacija, je znana po svojih naravnih lepotah in zelenem turizmu, ki so kot nalašč za pestro in barvito glamping ponudbo. Ker Slovenijo obišče precejšnje število tujih gostov – julija 2023 je v slovenskih turističnih nastanitvah namreč prenočilo 79 % tujih turistov, medtem ko je slovenskih gostov bilo zgolj 21 % (pridobljeno od Statističnega urada Republike Slovenije: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11303) –, je ključnega pomena, da je vsa turistična ponudba predstavljena na tujejezičnih spletnih straneh, za kar pa potrebujemo usposobljene prevajalce, ki lahko te informacije ustrezno prevedejo, pomembni pa so tudi turistični delavci, ki morajo biti spretni v večkulturnem sporazumevanju z različnimi ciljnimi skupinami. V turistični panogi se prevajajo vsa besedila, ki turistom pomagajo pri načrtovanju svojih potovanj, v to kategorijo lahko sodijo potovalni vodniki, brošure, seveda pa tudi spletne strani turističnih destinacij. »Turistični jezik« sodi v posebno zvrst specializiranega jezika, ki ima posebne slogovne, leksikalne in pragmatične lastnosti. Zaradi nenadne in naraščajoče priljubljenosti glampingov smo se v naši empirični raziskavi lotili analize nemških in angleških prevodov spletnih strani slovenskih glampingov.
V ta namen smo na spletnih iskalnikih natančno pregledali osem ponudb slovenskih glampingov in njihovih angleških in nemških prevodov ter prišli do ugotovitve, da teh prevodov ni opravil usposobljeni prevajalec, saj se v njih pogosto pojavljata nedoslednost in površnost. Največkrat zasledimo dobesedno prevajanje in izpuščanje. Večina primerov izpustov je imela v izhodiščnem besedilu nezanemarljive informacije, ki so pomembne za tujegovoreče turiste, npr. opcijo doplačila za dodatne storitve, natančen opis nastanitve, uvodni zapis. Poleg tega v nemalo primerih predvidoma prevedenih besedil ostanejo stavki v izhodiščnem jeziku, kljub temu da je uporabnik izbral nemško ali angleško prevedeno stran. V nalogi smo ponudbo slovenskih glampingov primerjali s ponudbami tujih ponudnikov, pri čemer lahko pridemo do zaključka, da imajo avstrijske, hrvaške, madžarske in italijanske spletne strani podobne glamping ponudbe. Domače strani vseh naštetih so vizualno atraktivne, uporabljen je besedni in slikovni material, natančno so opisane nastanitve, lokacija, dodatne ponudbe in dodatna oprema, cenik ipd.
Pomembno vlogo pa igrajo tudi zaposleni v glampingih, ki so v sklopu magistrske naloge rešili anketo o svojih tujejezičnih znanjih. Iz rezultatov je razvidno, da večina zaposlenih v slovenskih glampingih nima ustreznega dodatnega jezikovnega usposabljanja, kljub temu pa vsak od zaposlenih govori najmanj en tuji jezik, večinoma je to angleški jezik. Ravno tako je presenetljivo, da skoraj polovica anketirancev trdi, da znanje tujih jezikov ni vplivalo na možnosti njihove trenutne zaposlitve. Turistični prevodi nimajo zgolj vloge posredovanja informacij, ampak ustvarjajo vzdušje in motivirajo obisk izbrane turistične destinacije, zaradi česar strokovno in funkcionalno pripravljene spletne strani igrajo pomembno vlogo.
Keywords: prevajanje, glamping, turizem, analiza prevodov, prevajalske metode, prevajanje turističnih besedil
Published in DKUM: 04.03.2024; Views: 389; Downloads: 59
Full text (9,33 MB) |
9. |
10. Kulturnospecifični elementi v hrvaškem prevodu slovenskega romana Dušana Čatra Ata je spet pijan : magistrsko deloHana Černe, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko prevoda kulturnospecifičnih elementov, ki jih vsebuje roman Dušana Čatra Ata je spet pijan (2002). Med 187 kulturnospecifičnimi elementi je 169 frazemov in pregovorov ter 18 drugih kulturnospecifičnih izrazov. Roman v izvirniku smo primerjali s hrvaškim prevodom, da bi ugotovili, kakšni so prevedki kulturnospecifičnih elementov in katere strategije prevajanja je uporabila prevajalka Jagna Pogačnik. Največ frazemov, pregovorov in drugih kulturnospecifičnih izrazov je prevedenih na neposredni način s strategijo dobesednega prevoda, njihov pomen je prenešen tudi na posredni način s strategijo ekvivalence s parafraziranjem ali pa frazeme nadomeščajo frazemi z drugačnimi sestavinami. Primerjava hrvaškega prevoda z izvirnikom je pokazala, da skoraj ni sprememb oziroma da so te manjše (izpuščena sta samo ena besedna igra in en frazem, nekateri kulturnospecifični izrazi so v prevodu izpostavljeni s poševnim tiskom in pojasnjeni v opombah). Vzrok za to vidimo v sorodnosti slovenskega in hrvaškega jezika ter v kulturni povezanosti govorcev/bralcev.
Keywords: Književno prevajanje, slovenski in hrvaški jezik, kulturnospecifični elementi, strategije prevajanja, frazemi.
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 370; Downloads: 31
Full text (2,12 MB) |
