| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko delo
Janja Šmid, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Ključne besede: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 47; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
Prevajanje frazemov iz slovenščine v angleščino v slikanici »Slovenske ljudske pravljice« : magistrsko delo
Barbara Jošt, 2022, magistrsko delo

Opis: Prevajanje frazemov v otroški književnosti je zahtevno, saj morajo biti prevajalci pozorni na več dejavnikov, kot so starostno obdobje otrok, njihovo razumevanje frazemov v določenem obdobju ter zanje sprejemljive norme in morala. Poleg tega mora prevajalec za prepoznavanje in razumevanje frazemov v besedilu zelo dobro poznati tudi izhodiščni in ciljni jezik ter njuno kulturo. Ko se je prevajalec hkrati zmožen osrediniti na otroško razumevanje frazemov in na oba jezikovna sistema, bo lahko ustvaril učinkovit in razumljiv prevod. Pri prevajanju frazemov so na voljo različne strategije prevajanja. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v slikanici Slovenske ljudske pravljice (1992) in angleškem prevodu Slovenian Folk Tales (2002) prevajalke Lili Potpara. V teoretičnem delu smo opisali zbirko Slovenske ljudske pravljice, predstavili pravljico in prevajanje otroške književnosti, razložili pojem frazeologije in osnovno frazeološko enoto ter se posvetili prevajanju frazemov in strategijam prevajanja frazemov. V empiričnem delu smo analizirali prevode frazemov in jih uvrstili v ustrezne kategorije prevajanja po Moni Baker, ki jih predlaga v delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen analize je bil ugotoviti, ali so frazemi ustrezno prevedeni, za katere strategije se je prevajalka odločala, katere strategije je uporabila najpogosteje in ali je kakšen frazem izpustila.
Ključne besede: prevajanje otroške književnosti, frazeologija, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 58; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Posodabljanje prevodov: primerjava dveh prevodov romana Francisa Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby v slovenščino (študija primera) : magistrsko delo
Valentina Tadina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Ključne besede: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarja
Polonca Potisk, 2021, magistrsko delo

Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 429; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (14,86 MB)

5.
Vpliv prevajalskih izbir na pomenski potencial prevoda: slogovna analiza romana Broken Homes
Tamara Kovač, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava angleške izraze in besedne zveze iz romana Broken Homes pisatelja Bena Aaronovitcha in preučuje njihov prevodni potencial ter načelne možnosti, ki bi jih imel prevajalec pri prevajanju v slovenščino na voljo; roman v slovenščino namreč še ni preveden. Zgodba vsebuje veliko kulturnih in jezikovnih elementov, kot so drugi tuji jeziki, sleng, žargon in aluzije, ki jih obravnava ta magistrska naloga. Ti slogovni elementi lahko za prevajalca predstavljajo velik izziv in jih je zato smiselno analizirati še pred začetkom procesa prevajanja. Empirični del naloge temelji na predlogih prevodnih rešitev za izbrane dele besedila ob uporabi dveh ali več prevajalskih strategij ter na njihovi primerjavi, kadar obstaja več prevodnih možnosti. Na ta način magistrska naloga ugotavlja, kako uporaba različnih prevajalskih strategij vpliva na pomenski potencial prevoda v slovenščini in na bralčevo razumevanje zgodbe. Zanima nas, ali se pri prevodu ohranijo ekvivalentni besedilni učinki, kakršne ima original, in kako se ohranijo, ali je pomembno, da se vsak pomen v prevodu ohrani, kakšni so načini za dosego takšnega prevoda, kaj ciljno besedilo pri tem izgubi oziroma pridobi in na kaj mora biti prevajalec pozoren, ko uporablja določene prevajalske strategije. Cilj magistrske naloge je preučiti, kako izbira potencialnih prevodnih rešitev vpliva na pomen v ciljnem besedilu oziroma kako in zakaj se v ciljnem besedilu pri prevajanju spremeni pomen.
Ključne besede: prevajanje, roman, Broken Homes, Ben Aaranovitch, književno prevajanje, slogovna analiza, prevajalski problemi, prevajalske strategije, aluzije, sleng, žargon, prevodni potencial, pomenski potencial, potencialne prevodne rešitve
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 382; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Strategije prevajanja naslovov animiranih filmov in grozljivk v slovenskih kinematografih
Valentina Polanec, 2020, magistrsko delo

Opis: Prevajanje filmskih naslovov ni preprosto, saj gledalci s filmskim naslovom dobimo prvi vtis o filmu. Za ogled filma se velikokrat odločamo samo na podlagi naslova filma, če ta vzbudi dovolj našega zanimanja. Če naslov ni dovolj zanimiv, je manj verjetno, da si bo gledalec ogledal film, ki smo ga prevajali, česar pa ne želimo. Prevajalec ima težko nalogo; mora se čim bolj približati izvirniku, istočasno pa mora poskrbeti, da bo naslov dovolj zanimiv za ciljno občinstvo in bo deloval v ciljni kulturi. Prevajalcem so lahko pri njihovem delu v veliko pomoč prevajalske strategije, ki smo jih predstavili v teoretičnem delu magistrske naloge. Obravnavali smo teorijo Andrewa Chestermana, Petra Newmarka in Mone Baker. V empiričnem delu smo opazovali, kako uporaba določenih strategij deluje v praksi. V magistrskem delu smo opazovali zelo raznolike prevajalske strategije, ki jih prevajalci uporabljajo pri prevajanju filmskih naslovov. Analizirali smo tudi, katere strategije so bile najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov animiranih filmov in grozljivk. Ugotovili smo, da se pogostost uporabe prevajalskih strategij razlikuje od žanra do žanra. Naša raziskava, ki temelji na 389 primerih filmskih naslovov, zbranih iz slovenskih filmskih arhivov od leta 2000 do 2020, prikazuje, da prevladujeta dve prevajalski strategiji: dobesedni prevod in dodajanje.
Ključne besede: prevajanje filmskih naslovov, animirani filmi, grozljivke, prevajalske strategije, filmski naslovi
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 658; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?
Jasna Drovenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.
Ključne besede: naslovi literarnih del, prevajanje naslovov literarnih del, funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije, eksplicitacija, lokalizacija, podomačitev
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 298; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč
Matic Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč želimo analizirati pravopisno, slovnično in slogovno raven nemškega prevoda spletnih strani devetih slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi z izvirnim slovenskim besedilom. Pogosto se namreč srečujemo z neustrezno in dobesedno prevedenimi turističnimi besedili in deli besedil, ki ne nagovarjajo nemško govorečih turistov in niso zapisani v skladu z njihovimi kulturno-specifičnimi prvinami in normami. Ne glede na gospodarski pomen turizma v Sloveniji, predvsem zdraviliškega turizma kot paradnega konja slovenske turistične ponudbe, so prevedene spletne strani določenih zdravilišč pomanjkljive. Raziskovalni korpus pričujoče magistrske naloge sestavlja analiza devetih slovenskih zdravilišč in term, ki svojo ponudbo ponujajo in oglašujejo v več jezikih, saj želijo privabiti čim več tujih gostov. V Sloveniji je število nemško govorečih gostov, glede na bližino Avstrije in Nemčije, ključnega pomena, saj 20,07 % tujih nočitev ustvarijo ravno Nemci in Avstrijci (podatek iz leta 2018). V mednarodnem prostoru je na področju turistične ponudbe vse večja konkurenca, zato so ustrezno prevedene in vizualno prilagojene spletne strani pomemben del uspešnega poslovanja vsakega podjetja. V nalogo je vključena analiza ustreznosti slikovnega gradiva in njegovega vpliva na vizualizacijo ponudbe na spletu. V sodobnem času avdiovizualnih medijev je ob ustreznih promocijsko-prodajno naravnanih prevodih nujno imeti zanimivo in ustrezno promocijo/prepoznavnost in vizualizacijo zdraviliško-turistične ponudbe. Magistrsko delo obravnava strokovno turistično terminologijo, ki od prevajalca, kot strokovnjaka za medkulturno posredovanje, ob prevajalskih kompetencah zahteva poznavanje turistične stroke. Turističnooglaševalska besedila naj bi bila prevedena ustrezno in jasno ter imela promocijsko-prodajno in apelativno funkcijo. Teoretični del magistrske naloge je podprt s prevodnimi teorijami z vidika prevodnih strategij po Vinayu in Darbelnetu ter z Vermeerjevo teorijo skoposa. V empiričnem delu so prikazane apelativna vloga slikovnega gradiva na spletu in razlike/neustreznosti med slovenskim izhodiščnim besedilom ter nemškim prevodom. Na podlagi ugotovljenih in analiziranih pravopisnih, slogovnih in slovničnih nivojev so podani predlogi o prevodnih izboljšavah v nemškem jeziku.
Ključne besede: prevodoslovje, prevajalske strategije, slovenska zdravilišča, teorija skoposa, turističnooglaševalska besedila, spletna ponudba.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 619; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

9.
Umetnost prevajanja kuharskih knjig - analiza slovenskih prevodov knjig Gordona Ramsayja: Družinska kosila in Bread Street Kitchen
Suzana Mihurko, 2019, magistrsko delo

Opis: Prevajanje kuharskih knjig je zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled. Ne samo, da je prevajalec odgovoren za avtentičnost receptov, ki jih prevaja, temveč se še zraven tega sooča s prevajanjem mnogih kulturno-specifičnih jedi in sestavin. Ključno pri prevajanju kuharskih knjig iz druge kulture je poznavanje izvorne kulture in jezika, hkrati pa tudi poznavanje ciljnega občinstva. V magistrskem delu smo opredelili zvrst kuharskih receptov, definirali pojem kulture in predstavili avtorja knjig, ki smo jih izbrali za analizo. Ker smo želeli v magistrskem delu pojasniti tudi strategije, ki jih prevajalci uporabljajo za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo opisali prevajalske strategije, ki jih v svojem članku navaja Brigit Nedergaard-Larsen, strategije Mone Baker, nato pa smo pogledali še širše zastavljene strategije Petra Newmarka. Poudarek magistrskega dela je na prevajanju kulturno-specifičnih elementov v kuharskih knjigah Gordona Ramsayja. Analizirali smo originala Sunday Lunch (2006) in Bread Street Kitchen (2016) in prevoda Družinska kosila (Luka Novak: 2007) in Bread Street Kitchen (Srđan Milovanović: 2017). Nekaj izrazov smo tudi primerjali med obema prevajalcema, saj je Luka Novak kuharski mojster in amaterski prevajalec, medtem ko je Srđan Milovanović profesionalni prevajalec, ki prevaja predvsem otroško literaturo. Izkazalo se je, da so knjige večinoma dobro prevedene. Naše hipoteze, da bo prihajalo do razhajanj med prevodoma profesionalnega in neprofesionalnega prevajalca, so se deloma potrdile, čeprav razhajanja niso bila velika. Med najpogostejšimi strategijami so bile, kot smo predpostavili, prenos, izpust in adaptacija oz. podomačitev. Ugotovili smo, da je prevajanje kuharskih knjig vse prej kot mala malica.
Ključne besede: kuharske knjige, prevajalske strategije, kulturno-specifični elementi, Gordon Ramsay, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 718; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1015,02 KB)

10.
Prevajalske strategije podomačitve v otroški književnosti na primeru kulturnospecifičnih elementov v slovenskih prevodih
Mihaela Dovečar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi prevajalskih strategij podomačitev primerjalno analizirali prevode kulturnospecifičnih elementov v obeh prevodih Zbranih povestih, avtorice Beatrix Potter. Oba prevoda je naredil Branko Gradišnik. Prvi je izšel leta 1993, drugi pa leta 2002. Zbrane povesti so del otroške književnosti, katere bralci so otroci ali njihovi starši. Prevodi morajo biti prilagojeni ravni razumevanja otroških bralcev, ki vseh konotacij še ne razumejo. V empiričnem delu smo kulturnospecifične elemente razdelili v različne kategorije. Pri analizi smo se osredotočili na to, katere prevajalske strategije podomačitve je uporabil prevajalec, in ali je pri posodobitvi prišlo do kakšne spremembe v prevodu ali zamenjave prevajalske strategije. Zanimalo nas je tudi, ali so prevodi ustrezni in njihova raba dosledna. V teoretičnem delu smo predstavili otroško literaturo, njen razvoj in prevajanje. Opisali smo kulturnospecifične elemente, njihovo prevajanje ter podomačitve in potujitve. Teoretični del zajema prevajalske strategije po Moni Baker, Jeanu Paulu Vinayu in Jeanu Darbelnetu, ki smo jih uporabili v primerjalni analizi. Slednja je pokazala, da prevajalec kulturnospecifične elemente najpogosteje podomači z uporabo strategije nadomestitve kulturnospecifične prvine oz. adaptacije. Pri posodabljanju prevoda naredi največ sprememb pri prevodih idiomov. Posodobitve prevodov so v večini primerov ustrezne. V obeh prevodih pa pri prevajanju kulturnospecifičnih elementov pride do nedoslednosti.
Ključne besede: kulturnospecifični elementi, otroška književnost, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije podomačitve, slovenski prevodi
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 581; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici