| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
Pomanjkljivosti finančnega prestrukturiranja podjetja pred uvedbo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu
Bogdan Polanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriza v svetovnem gospodarstvu in bančnem sistemu je povzročila pri večjem številu gospodarskih družb likvidnostne težave, ki so bodisi kratkoročne ali dolgoročne narave. Obilica zunanjih in notranjih vplivov krize je povzročila neravnovesje v poslovanju družb, ki je najbolj obremenilo prav denarni tok. Izhod iz težav predstavlja prestrukturiranje, ki je lahko finančno ali pa vsebuje tudi elemente poslovnega prestrukturiranja. Finančna prestrukturiranja običajno predstavljajo dogovor med dolžnikom in upniki, kar opredelimo kot prostovoljna prestrukturiranja, ki zagotavljajo obstanek in nadaljevanje dejavnosti dolžnika. Če so težave dolžnika dolgoročne, se prestrukturiranje lahko izvede v skladu z insolvenčno zakonodajo, kar lahko pomeni tudi prenehanje poslovanja, ali pa nadaljevanje poslovanja v skrčenem obsegu. Prostovoljna finančna prestrukturiranja v slovenskem gospodarskem prostoru so uveljavljena le nekaj let, tako da je tudi zakonska podlaga bila urejena šele v letu 2013, nadgradnja zakonodaje v obliki Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu pa šele v letu 2014. Tudi uspešno izvedenih prostovoljnih finančnih prestrukturiranj ni veliko, tako da se tudi dobra poslovna praksa na tem področju šele vzpostavlja. Magistrska naloga prikazuje pomanjkljivosti izvedenih prestrukturiranj pred uveljavitvijo zakonodaje, načel in prakse, hkrati pa prikazuje kako bi se prestrukturiranja lahko izvedla bolje. Namen magistrske naloge je bil na konkretnem primeru družbe UNIOR d.d. predstaviti pomanjkljivosti prestrukturiranja izvedenega v letu 2013, pred sprejetjem zakonskih podlag in Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. V nalogi je tudi prikazana veljavna zakonodaja in poslovna praksa v Sloveniji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter predpisane smernice in načela s strani Evropske unije, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada. V prvem delu naloge so prikazana teoretična izhodišča razlogov za izvedbo finančnega prestrukturiranja, predstavitev Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in primerjava domače in tuje zakonske ureditve ter smernice mednarodnih inštitucij. Glavni cilj empiričnega dela raziskave pa je usmerjen v primerjavo izvedenega finančnega prestrukturiranja v družbi UNIOR d.d. s kasneje sprejetimi Slovenskimi načeli finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in zakonskimi ureditvami. Izvedba raziskave je potrdila obe zastavljeni hipotezi in sicer, da ima proučevano finančno prestrukturiranje precej pomanjkljivosti, hkrati pa je bilo prestrukturiranje v danem trenutku za zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe nujno izvesti. Za uspešno izvedbo preventivnega finančnega prestrukturiranja je potrebno postopek prestrukturiranja začeti pravočasno, pri njem morajo aktivno sodelovati tako dolžnik kot upniki, pomembno predpostavko pa predstavlja tudi kvalitetno izdelan načrt finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: finančno prestrukturiranje, kriza, zadolženost, kredit, načela prestrukturiranja, načrt finančnega prestrukturiranja, insolvenčna zakonodaja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 496; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (852,61 KB)

72.
Izzivi finančnega prestrukturiranja dolgov - primer podjetja Unior, d.d.
Alenka Požlep, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo se osredotočili na problem prezadolženega gospodarstva, ki po nastanku krize leta 2008 ni bilo več sposobno odplačevati svojih dolgov po predvideni pogodbeni dinamiki. Zaradi nezmožnosti uskladitve interesov vseh pogodbenih partnerjev, je to za gospodarstvo pomenilo potencialno nevarnost insolventnosti in posledično stečajev. V teoretičnem delu naloge obravnavamo problem finančnega prestrukturiranja nelikvidnih podjetij kot globalen problem in kot problem slovenskega gospodarstva, ki ga je možno reševati znotraj zakonskih in izvenzakonskih postopkov. V Sloveniji zakonsko podlago daje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnostni in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Kot pomanjkljivost zakonskih postopkov ocenjujemo nezmožnost pridobitve likvidnih sredstev, saj konverzija terjatev v kapital ne zagotovi likvidnosti podjetju, upniki pa niso pripravljeni vložiti dodatna sredstva za obratni kapital. V empiričnem delu naloge smo preučevali primer finančnega prestrukturiranja družbe Unior. Prikazali smo primer podjetja, ki ga je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Na podlagi analize finančnih izkazov pred začetkom postopka menimo, da je bilo finančno prestrukturiranje nujno. Ocenili smo učinke prestrukturiranja na poslovanje in finančni položaj podjetja. Po našem mnenju je prestrukturiranje podjetja, ki je še v izvajanju, uspešno in daje podlago za nadaljnje poslovanje in vračilo finančnega dolga. V sklepnem delu poudarimo pravočasnost reagiranja vodstva z namenom preprečitve insolventnosti in ocenimo uspešnost programa prestrukturiranja družbe Unior. V primeru Uniorja ocenjujemo, da so bili izvenzakonski postopki reševanja podjetja primerni, saj so omogočili hitro in učinkovito reagiranje. V izvenzakonskih postopkih je predvsem bistvenega pomena odgovorno in strokovno vodstvo z visokimi načeli korporativnega upravljanja.
Ključne besede: insolvenčni postopki, finančno prestrukturiranje, načela prestruktruriranja
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (541,55 KB)

73.
ZGODOVINA DRŽAVNIH BANKROTOV: VZROKI IN POSLEDICE
Marko Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Bankroti suverenih držav so stari, kot je staro državno zadolževanje samo. Skozi dolgo zgodovino je bilo nešteto državnih bankrotov, nekateri so bili bolj znani in očitni, nekateri bolj prikriti in pozabljeni. Zakaj in kako države bankrotirajo, je pomembno vprašanje, iz katerega se lahko veliko naučimo za preprečitev prihodnjih državnih bankrotov. To diplomsko delo predstavlja zgodovinski pregled in kontekst državnih bankrotov, od antike do srednjega veka in naprej skozi prvo obdobje finančne globalizacije do velike depresije 30-ih let 20. stoletja. V drugem delu predstavljamo dolžniške krize in bankrote v zadnjih desetletjih 20. stoletja ter zadnje najpomembnejše determinante, ki vodijo do bankrotov držav. Naša najpomembnejša ugotovitev je, da število državnih bankrotov močneje naraste v času večje motnje oziroma krize finančnega sistema na globalni ravni. Še posebej so ranljive tiste države, ki imajo šibke ekonomske temelje in nestabilno politično okolje, kar je predvsem značilno za države v razvoju.
Ključne besede: državni bankrot, dolg, finančna kriza, prestrukturiranje, kapitalski tokovi.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 268; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

74.
Ključni dejavniki za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij
Nina Malačič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Prestrukturiranje podjetij pomeni prilagoditev spremenjenim razmeram v podjetju ali v poslovnem okolju podjetja. Takšno prilagajanje je lahko potrebno zaradi gospodarske krize, ki vpliva na kupno moč kupcev, vstopa novih konkurentov na trg, kar lahko vpliva na prodajne cene in lahko pomeni nižje prihodke, povečanja nabavnih cen surovin in s tem povečanja stroškov, tehnološkega napredka, ki povzroči zastarelost tehnologije in izgubo trgov, odhoda pomembnih kadrov iz podjetja, in zaradi številnih drugih razlogov. Ti razlogi tako močno vplivajo na prihodke ali stroške, ali celo na poslovni model, da podjetje ne more več uspešno delovati. To pomeni, da v tem trenutku ali v bližnji prihodnosti dolgoročno ne bo sposobno poravnati vseh svojih obveznosti in ne bo ustvarjalo dobička. Kadar je stanje kritično, takšne dogodke povezujemo s krizo, lahko pa vodstvo podjetja spremembe prepozna dovolj zgodaj, da se lahko nanje pravočasno pripravi. Spremembe takrat niso neposredno povezane z nastankom krize v podjetju, ampak jih vodstvo izvede, da bi se krizi izognilo. V magistrskem delu smo obravnavali vrste kriz in vlogo kriznega managementa, predstavili smo ključne dejavnike za uspešno prestrukturiranje podjetij, ki ga delimo na finančno in poslovno prestrukturiranje, zakonski okvir prestrukturiranja in postopke prestrukturiranja podjetij. Nato smo razvili splošni model prestrukturiranja, s katerim želimo vodstvom podjetij, ki se srečujejo s tako velikimi spremembami v okolju, da je prilagoditev oz. prestrukturiranje podjetja nujno potrebno, zagotoviti okvir oziroma pripomoček za pravočasno ukrepanje. V nadaljevanju smo predstavili dva primera prestrukturiranja podjetij in na teh primerih testirali delovanje modela. Magistrsko delo smo zaključili s sklepom, v katerem smo povzeli glavne ugotovitve.
Ključne besede: poslovno in finančno prestrukturiranje, gospodarska kriza, poslovna kriza, model prestrukturiranja
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

75.
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE KOT INSTRUMENT DOSEGANJA USPEŠNOSTI NA PRIMERU DRUŽB V KONSOLIDIRANI SKUPINI
Mitja Farič, 2016, magistrsko delo

Opis: Finančna analiza omogoča ocenjevaje oz. vrednotenje finančnih rezultatov, katere dosežemo v opazovanem obdobju. Na osnovi le-te pridemo do spoznanja, ali smo v opazovanem času dosegli zastavljene cilje oz. pridobimo informacijo, na katerem področju ne dosegamo zastavljenih ciljev in na katerem jih presegamo. Prav tako nas zanima povezanost določenih kazalnikov med seboj ter njihova stopnja korelacije oz. povezanosti. V bankah za proučevanje finančne kondicije kreditojemalca najpogosteje uporabljamo finančne kazalnike likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti. Z navedenimi kazalniki preverimo preteklo poslovanje družbe, trenutno finančno zdravje ter na osnovi projekcij poslovanja predvidimo bodoče kazalnike poslovanja. Predvsem pa z le-temi preverjamo uspešnost preteklih ukrepov v poslovanju družbe kreditojemalke. Kadar se družbi kreditojemalki poslabša poslovanje do te mere, da nastopijo likvidnostne težave predvsem v obliki zamud pri poravnavi finančnih obveznosti, mora družba pričeti s postopkom prestrukturiranja finančnih obveznosti. Cilj navedenega je doseči takšno finančno strukturo, katera omogoča pravočasno poravnavo vseh obveznosti, zraven tega pa še zadostne investicijske vložke za razvoj. Ob tem je potrebno upoštevati načela in metode prestrukturiranja. Na primeru družb v konsolidirani skupini smo prikazali postopek prestrukturiranja z vsemi ukrepi, kateri so bili izvedeni v obdobju prestrukturiranja. Na osnovi finančne analize oz. finančnih kazalnikov likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti smo analizirali finančno stanje v obdobju pred prestrukturiranjem ter v letih izvedbe prestrukturiranja in analizirali doseganje zastavljenih ciljev primerjalno s panogo, v kateri konsolidirana skupina posluje. S hipotezo 1 smo analizirali uspešnost finančnega prestrukturiranja pri kazalnikih likvidnosti in donosnosti v opazovanem obdobju pred in v času prestrukturiranja. Finančna analiza je pokazala izboljšanje na večini kazalnikov, s čimer smo potrdili navedeno hipotezo. Pri hipotezi 2 smo preverjali uspešnost finančnega prestrukturiranja glede na finančne kazalnike solventnosti in finančne varnosti ter povezanost oz. korelacijo med le-temi. Prav tako smo glede na splošno oceno navedeno hipotezo potrdili, saj smo empirično dokazali izboljšanje večine kazalnikov ter korelacijo med le-temi. Za izračun slednje smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. V sklepu naloge navajamo, da so ukrepi finančnega prestrukturiranja bili uspešni in so po večini dosegli zastavljene cilje pri kazalnikih likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti, prav tako smo ugotovili korelacijo med slednjima dvema kazalnika.
Ključne besede: finančna analiza, likvidnost, donosnost, solventnost, finančna varnost, finančno prestrukturiranje, Pearsonov korelacijski koeficient
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 238; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

76.
UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBE
Kristina Sigurnjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Ključne besede: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1579; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

77.
STRUKTURNE SPREMEMBE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V OBČINI RUŠE PO LETU 1991
Darja Gradišnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Strukturne spremembe gospodarskih dejavnosti Občine Ruše po letu 1991 bomo analizirali gospodarske spremembe po letu 1991. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj ruškega gospodarstva in strukturne spremembe, nastale po osamosvojitvi Slovenije in njeni integraciji v skupni evropski prostor. Sprememba družbenopolitičnega sistema je s prehodom iz socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo pokazala na strukturna neskladja ruškega gospodarstva. Ruško gospodarstvo s klasično strukturo starih industrijskih središč se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Propad delovno intenzivne proizvodne dejavnosti Tovarne dušika Ruše in drugih podjetij je povzročil negativno deindustrializacijo in posledično naraščanje brezposelnosti. Še danes se Občina Ruše uvršča med občine z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v primerjavi s Podravsko regijo in Slovenijo. S prestrukturiranjem gospodarskih dejavnosti se razvijajo mala in srednja podjetja. Še vedno je največ ljudi zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, počasi pa se razvijajo tudi terciarne dejavnosti, ki nudijo vedno več delovnih mest. Občina se skupaj s podjetji, lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo, izvajalci gospodarskih javnih služb in državo trudi za zagotavljanje primerne podjetniške infrastrukture, za pospeševanje in reorganizacijo obstoječih podjetij, privabiti pa želi tudi nove investitorje. Ker je za razvojni preboj vse pomembnejši človeški kapital oziroma t. i. znanje, je občina s podpisom sporazuma z Univerzo v Mariboru prevzela aktivno vlogo v procesu razvoja in z uresničevanjem temeljnih ciljev evropske kohezijske politike prispevala k spodbujanju podjetniških naložb za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij.
Ključne besede: Občina Ruše, Tovarna dušika Ruše, gospodarstvo, tranzicija, terciarizacija, deindustrializacija, prestrukturiranje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 420; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

78.
ANALIZA DEJAVNIKOV USPEŠNO IZVEDENE PRISILNE PORAVNAVE
Marjeta Zorin Bukovšek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Aktualna finančna problematika je bila povod, da je osrednja tema doktorske disertacije analiza ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Dejavnikov, ki vplivajo na reševanje podjetja iz krize, je mnogo, zato smo v doktorski disertaciji poskušali opredeliti dejavnike, ki so ključni. Slednje smo razdelili v dve skupini, na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji dejavniki so neodvisni od podjetja, medtem ko so notranji dejavniki tisti, ki nastanejo v podjetju. V doktorski disertaciji smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na potrditev prisilne poravnave in pa tudi na dejavnike, ki vplivajo na dokončno poplačilo upnikov in s tem trajno odpravo vzrokov insolventnosti. V okviru zunanjih dejavnikov smo analizirali ključne makroekonomske dejavnike, to so gibanje BDP, inflacije in obrestnih mer. Analizirali smo tudi vpliv kreditnega krča in bančnega sistema na gibanje števila prisilnih poravnav. Zakonodaja je prav tako izredno pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopkov zaradi insolventnosti, zaradi česar smo v doktorski disertaciji naredili tudi primerjavo insolvenčne zakonodaje med Slovenijo, Nemčijo in ZDA. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvedbo prisilne poravnave, so rok za poplačilo upnikov in višina poplačila, ki ga dolžnik predlaga z načrtom finančnega prestrukturiranja. V sklopu notranjih dejavnikov smo analizirali še velikost podjetja, finančni položaj podjetja pred začetkom prisilne poravnave, dogovor med dolžnikom in ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev, čas odreagiranja na krizo, poslovno prestrukturiranje v okviru izvajanja ukrepov tekom prisilne poravnave in konverzijo terjatev v lastniške deleže. Pomemben notranji dejavnik pri reševanju krize v podjetju pa je tudi psihološki vidik, ki vključuje komunikacijo med deležniki družbe, sposobnost medsebojnega sodelovanja in čustvene inteligence poslovodstva dolžnika. V empiričnem delu doktorske disertacije smo s kvantitativnimi metodami raziskovanja preverili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na obdobje od uvedbe prisilne poravnave pa do njene potrditve ali zavrnitve. Na podlagi vzorca 82 podjetij smo analizirali vpliv določenih zunanjih in notranjih dejavnikov na potrditev prisilne poravnave za obdobje 2008-2013. Pri tem smo ugotovili negativno korelacijo med gibanjem BDP in številom potrjenih prisilnih poravnav, pozitivno korelacijo med gibanjem inflacije in potrjenimi prisilnimi poravnavami ter pozitivno korelacijo med gibanjem obrestne mere in potrjenimi prisilnimi poravnavami. Pri notranjih dejavnikih smo potrdili, da krajši kot je rok za poplačilo upnikov in višje kot je predlagano poplačilo upnikov, večja je verjetnost, da bo prisilna poravnava potrjena. Večja podjetja imajo tudi večje možnosti za preživetje krize, saj imajo boljšo pogajalsko pozicijo. Drugi sklop hipotez, ki so se nanašale na celotno obdobje trajanja prisilne poravnave, kar pomeni tudi do dokončnega zaključka prisilne poravnave in s tem dokončnega poplačila upnikov, pa smo preverili s kvalitativno metodo raziskovanja, natančneje s študijo primera. Analiza fokusne skupine 6 slovenskih podjetij je pokazala, da so za uspešno izvedeno prisilno poravnavo ključni dejavniki dogovor med dolžnikom in navadnimi ter ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev (finančno prestrukturiranje), konverzija terjatev v lastniške deleže podjetja oziroma prevzem upravljanja s strani upnikov (lastniško prestrukturiranje) in izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja. V celotnem poteku reševanja krize v podjetju ima psihologija izredno pomembno vlogo.
Ključne besede: prisilna poravnava, insolventnost, načrt finančnega prestrukturiranja, poslovno prestrukturiranje, lastniško prestrukturiranje
Objavljeno: 04.12.2017; Ogledov: 614; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

79.
POSTOPKI PRISILNE PORAVNAVE V TEORIJI IN PRAKSI
Bojan Oblak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nelikvidnost in prezadolženost oziroma kapitalska neustreznost so dokaj razširjeni in pereči pojavi, kateri ne prizadenejo le gospodarskega subjekta, ki se iz različnih vzrokov znajde v krizi, pač pa tudi kopico drugih subjektov, ki z dolžnikom poslovno sodelujejo oziroma so z njim kakorkoli povezani, zaposlence in njihove družine, lokalno skupnost, državni proračun in še marsikoga. Množica tovrstnih pojavov pomembno vpliva na makroekonomsko sliko države, saj v insolvenčnih postopkih, v katerih se podjetja po dolgotrajnejši krizi praviloma znajdejo, »ponikne« precejšen del narodovega premoženja. Zato je nadvse pomembno, da je sistem obravnavanja insolventnih dolžnikov karseda učinkovit. Učinkovit je sistem, ki insolventnim dolžnikom omogoči nadaljevanje poslovne dejavnosti, v kolikor za to obstojijo realne možnosti, hkrati pa njegovim upnikom omogoči kar najboljše in čim hitrejše poplačilo njihovih terjatev, pri čemer se dosledno spoštujejo temeljna načela insolvenčnih postopkov. Z obstoječim sistemom insolvenčnih postopkov v Republiki Sloveniji skorajda nihče ni zadovoljen, zato si številni deležniki prizadevajo za njegovo spremembo. Insolvenčni zakon, ki je bil v sedmih letih že sedemkrat noveliran, še vedno ne daje pričakovanih rezultatov, sodna praksa je dokaj neenotna, postopki so dolgotrajni in neučinkoviti, upniki le redko dočakajo dostojno poplačilo, pojavljajo se zlorabe teh postopkov za protipravno pridobivanje premoženjske koristi. Poseben problem so prepozno začeti postopki zaradi insolventnosti in posledična izčrpanost dolžnika, kar onemogoča njegovo rešitev, upnikom pa zmanjšuje možnosti dostojnega poplačila. Najpogostejša postopka zaradi insolventnosti, ki se izvajata nad pravnimi osebami, sta stečaj in prisilna poravnava. Stečajni postopek ima na Slovenskem negativen prizvok, saj se pojmuje kot dokončen konec subjekta in njegovega podjema ter razprodajo njegovega premoženja. Mnogo večje koristi za dolžnika in upnike naj bi prinašala prisilna poravnava, ki dolžniku omogoča preživetje, zaposlencem ohranitev delovnih mest, upnikom pa boljše poplačilo. Kljub temu so postopki poravnav dokaj redki, iz česar je mogoče sklepati, da poravnava ni vedno najboljša ali izvedljiva rešitev. V diplomskem delu so predstavljene razlike med obema insolvenčnima postopkoma ter njune prednosti in slabosti. Prikazani so rezultati teh postopkov in razlogi za njihovo precejšnjo neučinkovitost. Navedeni so tudi nekateri predlogi za izboljšanje obstoječega sistema in načina obravnavanja insolvenčnih postopkov.
Ključne besede: nelikvidnost, insolventnost, kapitalska neustreznost, podjetniška kriza, insolventni dolžnik, insolvenčna zakonodaja, stečajni postopek, prisilna poravnava, reorganizacija, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 772; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (772,89 KB)

80.
Postopek preventivnega prestrukturiranja
Peter Papež, 2017, magistrsko delo

Opis: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Ključne besede: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 707; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (833,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici